Neskončna zgodba (26)

Začetek zgodbe 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Prostori Gard-e-robe so se počasi a vztrajno polnili z otočani, a tudi dnevnimi obiskovalci, ki so izkoristili lep dan za obisk Doljave. Irena je krožila po prostoru s pladnjem, na katerem so se virtuozno šibili ozki, visoki kozarci s penino. Obiskovalcem je radovednost morda premamil plakat pred trgovino, nenavadna izložba, ki so si jo že nekaj časa pred otvoritvijo ogledovali le na daleč ali pa so si končno želeli izvedeti kaj več o vsem skupaj iz prve roke.

Ta prva roka, predvsem Maks, nato pa še njuna pomočnika Meta in Peter, sta se že pomešala med obiskovalce in kramljala o tem in onem, predvsem o zadevah, ki so se tikale otoškega vsakdana. Pogled v trgovini je že razkrival preproste lesene obešalnike, kjer so že visele obleke, razdeljene na predelke »puloverji«, »hlače in krila«, »plašči in jakne« ter »pokrivala z dodatki«. Irena se je spomnila na svoj zimski plašč, ki ga je namenila v menjavo, a si je nato premislila. Kdo bi ga pa sploh hotel menjati, so ji zarjavele misli.

»Dragi gostje! Vesel sem, da vas smem pozdraviti kot prve stranke naše nove trgovine ali natančneje, menjalnice, kar je po našem mnenju nove ime v poslovanju prihodnosti naše X-je, države, ki se ne edina spopada s težjimi časi gospodarstva.«

Maks je uspešno otvoril svoj uvodni govor, ki je utišal kramljanje obiskovalcev.

»Ne bom preveč dolgovezil, temveč se bom kar lotil konkretnih stvari. Poslovanje v naši trgovini poteka tako, da v njej oddate vaše še dovolj ohranjeno oblačilo, ki ga pregleda naša stilistka Meta, preden ga sprejmemo na razstavo in ogled v naši trgovini. Ob oddaji nam sporočite tudi vaše želje glede plačila oblačila. Možnosti tega so, da si v zameno izberete nov kos oblačila iz istega oddelka kot  je oblačilo, ki ste ga prinesli, ali pa denar, ki vam ga nakažemo takoj, ko je vaše oblačilo prodano. Na koncu smo se namreč odločili tudi za prodajo oblačil iz druge roke, nekako moramo tudi preživeti. Pri izbiri »novega« oblačila (pri tem je nakazal gib s palci in sredinci) vam lahko pomaga tudi izkušena stilistka. Tako se naša trgovina ne imenuje zaman Gard-e-roba. V njej se lahko preoblečete, celo v čisto drugem stilu, za katerega morda sploh niste vedeli, da vam tako pristoji.«

Maks se je nasmehnil na svoj način »gubice okrog oči« in naredil manjši premor, da bi obiskovalci lahko lažje prebavljali, kar so slišali. Nekateri so čas izkoristili za bežno izmenjavo mnenj s sosedi, dokler ni Maks spet prevzel pozornosti.

»Upam, da vam bo naš posel prirasel k srcu tako, kot je nam, ko smo ga načrtovali. Kot socialno podjetje smo deloma financirani  s strani države, vendar si želimo naše prostore in cilje v prihodnosti še razširiti, zato bomo veseli tudi kakšne pomoči. Če ne drugače nam lahko pridete pomagat prodajat kot prostovoljci. In svet bo vesel.«

Pri zadnjih besedah je Maks navdušeno razširil roke, se še enkrat nasmehnil in se odpravil nazaj kramljat med ljudi.

Irena je pomislila, da Maks sploh ne bi potreboval poslovne vizitke. On sam je ena velika poslovna vizitka, kamor koli se obrne, je še pomislila, ko ga je pričela opazovati, kako pozorno posluša starejšo gospo pepelnato sivih las.

Se nadaljuje …