Govoreča miza na Koroškem
Najprej naj povem, da v premikajoče se predmete, ki lahko napovedujejo prihodnost in vedo o meni celo več, kot vem sama, nisem nikoli verjela. Do nekega sobotnega popoldneva, ko sva jo s prijateljico mahnili na izlet. Od takrat ne vem več, kaj naj si mislim, komu in čemu naj verjamem, oziroma, kako naj zadevo razložim z zdravo kmečko pametjo.
Gremo lepo po vrsti. Ko sem prišla v prvi letnik fakultete, sem dobila sošolce iz različnih krajev po Sloveniji. Nekaj je bilo tudi punc iz Koroške, ki so nam večkrat postregle z zgodbami o govoreči mizi, ki napoveduje prihodnost, ta pa bi se naj nahajala ravno na njihovem koncu. Seveda sem imela o zadevi svoje mnenje in sicer, da je to lahko zgolj plod domišljije in fikcija. Pa vendar, ker se mi zdijo tovrstne teme vendarle zelo zanimive, sem malo pobrskala po spletu in naletela na precej forumov in zanimivih člankov, celo televizijskih prispevkov, ki govorijo ravno o govoreči mizi na Koroškem.
Gre za več kot 100 let staro leseno mizo, ki se nahaja v Prevaljah na Koroškem. Miza stoji v sobi na eni izmed tamkajšnjih kmetij. Mizo lahko obišče praktično vsakdo, ki ga zadeva zamika ali pa gre tja potešiti zgolj svojo radovednost. Kakršnikoli že so motivi za obisk govoreče mize, obisk je popolnoma brezplačen, družina, ki tam prebiva, ne zaračunava nobene vstopnine in se na nikakršen drug način finančno ne okorišča. Ravno to je vzbudilo mojo radovednost – splet je poln zgodb o tej čudežni mizi, družina od tega ne služi, kaj se torej dogaja? Če bi tam živeča družina na račun mize in radovednežev služila, bi še razumela. Tako pa…
Kaj se dogaja, da trume ljudi obiskujejo to mizo? Da prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi tujine? Radovednost, predvsem pa prepričanje, da te stvari niso mogoče in da bom tudi vsem dokazala, da je to le fikcija, sem se lepega dne odločila, da situacijo raziščem kar sama. S prijateljico sva sedli v avto in se odpravili na izlet.
Pri Prevaljah sva sledili tabli Kogelnik in kmalu sva bili tam – na dvorišču kmetije. Naj še enkrat poudarim, da naju je, priznam, tja gnala čista radovednost in pa predvsem to, da dokaževa, da kos lesa ne more imeti sposobnosti napovedovanja prihodnosti. Lastnica, starejša gospa, naju je spustila v hišo, v sobico, kjer je stala mala, na videz precej stara miza. Dobili sva napotke za uporabo, nato pa sva v sobici ostali popolnoma sami. Tudi slike na steni sobe so bile zgovorne – pričale so o tem, da je mizo obiskalo že precej ljudi. Navodila za uporabo mize so pravzaprav zelo preprosta. Sedeš za mizo in nanjo položiš dlani. Potem začneš mizi postavljati vprašanja, vendar tako, da je odgovor da ali ne. Če se govoreča miza ne premakne, pomeni ne, če se dvigne, pa to pomeni da, oziroma pritrditev. Miza lahko odgovarja tudi s številkami; npr. če je odgovor 4, se dvigne štirikrat. Po navodilu lastnice so prepovedana vprašanja o smrti in lotu številkah, pred uporabo pa je potrebno z rok umakniti prstane, zapestnice in ročne ure. Vprašanje je možno postavljati na glas, pa tudi v mislih.
Vem, sliši se smešno, kaj smešno – noro in neumno. S prijateljico sva storili kot nama je bilo povedano. Roke sva položili na mizo in pričeli s vprašanji, vendar se ni zgodilo nič. Zgodilo se je to, v kar sem bila prepričana – nič, ker tudi ni logike, da bi se miza sama od sebe, brez človeške pomoči dvigala.
Že sem hotela oditi, vendar pa je imela prijateljica višja pričakovanja. Stopila je po staro gospo in ji povedala, da z mizo nisva uspešni. Starka je prišla v sobo, prisedla in razložila, da pri prvem obisku mize navadno traja nekoliko dlje, da govoreča miza prične »pogovor« in da se »privadi na nove energije«. Tako smo na mizo dlani položile vse tri in čakale. Čez čas je starka vprašala: »Miza, si pripravljena?« In potem totalni šok. Vzelo mi je sapo, kot še nikoli. Miza se je dejansko dvignila, po občutku bi rekla, da vsaj za 5 cm, da ne omenjam čudnega škripanja starega lesa, ki se je razlegel po sobi. Nor, neverjeten občutek, pravzaprav ga res težko opišem. Trenutek, ko ne veš, ali sanjaš, po glavi pa ti šviga vprašanje: LE KAKO JE TO MOGOČE?
Starka nama je povedala, da je zdaj ne potrebujeva več in da lahko sedaj brez skrbi mizo uporabljava dalje. Zapustila je sobo, s prijateljico pa sva potrebovali nekaj minut, da sva prišli k sebi. Nato sva spraševali dalje in sicer vse, kar nama je padlo na pamet. Vprašala sem, če imam sestro. Miza je ostala na miru. Nato sem vprašala, če imam brata in govoreča miza se je dvignila. Prav je imela, imam namreč mlajšega brata. Vprašala sem, na kateri dan v mesecu je rojena moja mama. Miza se je dvignila natanko petkrat, moja mama je rojena petega julija. Vprašala sem tudi, kakšen avto vozim in sprva sem namerno podajala napačne izjave. Miza je bila pri miru vse do tedaj, dokler nisem omenila belega Clia. Takrat se je dvignila, jaz pa res vozim takšen avto. S prijateljico sva bile dejansko v šoku. Čuden občutek, saj z zdravo kmečko pametjo veš, da to pravzaprav ni mogoče, oziroma je nerazložljivo. Pa vendar sva dogajanje videli na lastne oči.
Če ne bi imela seboj prijateljice, bi si morda še mislila, da se mi je samo sanjalo, pa vendar sva obe videle isto. Govoreča miza je dejansko komunicirala z nama in na vsa vprašanja iz preteklosti odgovorila pravilno, tako zame, kot tudi za prijateljico. Za prihodnost nisem želela kaj preveč spraševati, saj me niti ni zanimalo. S tem se namreč nisem hotela obremenjevati. Popolnoma dovolj mi je bila nora dogodivščina znotraj preproste sobice na osamljeni kmetiji. S prijateljico kar nisva in nisva mogli verjeti svojim očem. Razmišljali sva o vsem mogočem, o tem, da morda z mizo kdo manipulira – vendar, nihče na tisti kmetiji ne bi mogel vedeti pravilnih odgovorov na najina vprašanja. Kaj jo torej poganja? Človeška energija? Kaj drugega? Ne vem. Ne znam razložiti in nimam pojma.
Mizo sva pretipali po dolgem in počez, preverili vsak njen rob, jo obrnili okoli,… Iskali sva nekaj, kar bi razjasnilo, zakaj se miza dvigne, vendar neuspešno. Našli nisva ničesar. Miza je narejena brez enega samega žeblja ali druge kovine. Gre samo in izključno za kos starega lesa. Čas je hitro mineval, mizi sva zastavljale vse bolj čudna vprašanja, da bi dokazale, da je zmotljiva, pa nama ni uspelo. Vprašala sem celo, koliko luknjic imam v ušesu. Miza se je dvignila štirikrat in res imam poleg osnovnih dveh luknjic v ušesu narejeni še dodatni dve.
Na nek način prestrašeni sva zapustili kmetijo. Na dvorišču je že stala vrsta drugih ljudi, ki so že čakali, da tudi sami doživijo izkušnjo pri mizi. Z nekaj čakajočimi sem tudi poklepetala in ugotovila, da gre že za stare znance in redne obiskovalce te »čudežne mize«. Eden izmed čakajočih mi je celo zaupal, da je s pomočjo mize našel svojo izginulo nečakinjo. Vem, sliši se kot iz filma, sliši se neverjetno in noro, pa vendar, tam sem bila, vem, kaj sem videla in vem, da niso bile sanje.
O mizi sem veliko prebrala tudi na spletu. Zanimivo je, da veliko ljudi piše, da je to le fikcija, da to ne more biti res. Pa vendar, to trdijo ljudje, ki pri mizi niso nikoli bili. Vsi tisti pa, ki so obiskali mizo, trdijo, kot opisujem tudi jaz – miza deluje. Kako? Nimam pojma. Zgodb o mizi sem potem slišala še precej. In prav vsi, ki so tam bili, so imeli podobno izkušnjo kot jaz. Mizo so videli govoriti, oziroma dvigovati se. Nihče pa še danes ne zna razložiti, kaj jo pravzaprav poganja. O obisku pri mizi pa so spregovorili tudi nekateri znani Slovenci, ki so jo prav tako obiskali.
Zaradi zanimanja za tovrstne pojave, sem malce preštudirala obstoječo literaturo. Če razložim na kratko, gre za parapsihološki pojav, za fenomen govorečih predmetov, v angleščini ga poznamo tudi pod imenom »table tipping«. Po svetu je takšnih govorečih miz baje precej, v Sloveniji bi se naj na Koroškem nahajale kar tri. Vendar pa naj bi bilo vsem tem mizam skupno, da so narejene izključno samo in lesa. Lastnica kmetije, ki sem jo obiskala jaz, mi je celo povedala, da je bila njihova govoreča miza pred časom odpeljana na Inštitut Jožefa Stefana, vendar pa niso našli in odkrili ničesar.
Mnogi danes trdijo, da gre za trik in prevaro, spet drugi, da gre za izjemno moč človeške energije, spet tretji, da je to le privid, četrti, da gre za neko nepojasnjeno in še neraziskano, višjo silo. Jaz vem le to, da z zdravo kmečko pametjo ne znam razložiti, zakaj se miza dviga, iz prve roke vam povem le to, da se.
Realno gledano, se bo sedaj vsul plaz komentarjev, da verjetno nisem pri sebi. Da imam načete možgane. Da imam bujno domišljijo. Da sem bila pod vplivom kakšnih substanc, pa še kaj bi se našlo. Imate vso pravico do takega mišljenja, vendar se žal motite. Preveč zgodb obstaja, preveč je ljudi, ki so mizo že izkusili, mnogo takih je tudi v mojem krogu znancev in prijateljev. Preden se dokončno odločite, kaj verjeti, če sploh kaj, malce posurfajte po spletu, preberite kakšen članek na temo »table tipping«, morda boste presenečeni.
Moja pot na Koroško, da dokažem, da govorečih miz ni, se je izkazala za jalovo. Ni mi uspelo. In moje mnenje danes je: res je, da ljudje poznamo zakonitosti narave, fizike, kemije, matematike in drugih ved. Zakonitosti, ki so onstran našega razuma, ki niso logične in jih ne znamo dokazati, in zakonitosti, o katerih se nismo nikoli učili ker »to pač ne obstaja« so zagotovo tu, vendar gre za neraziskan prostor, ki zato tudi ostaja nepojasnjen. Morda pa bodo naši zanamci kdaj znali pojasniti, kakšno čudo je to in morda se bo kdaj našel kdo, ki bo (tako kot je denimo Einstein razvil teorijo relativnosti) odkril, kakšna je formula dvigajoče se mize.
Sprobala dolgo let nazaj in ja vaaaaaavv,bila zelo presenečena,sprva skeptik,potem pa ja:)
Miza se res dviga, samo na vprašanja pa ne odgovarja vsa prav. Na okoli 50 % vprapšanj odgovori napačno.
danes poskusil noro, vse prav ugotovila,pohvale novinarki, lepo opisano..
preizkusila z mojo prijateljico, miza govori”trka” v sobi je en čuden hlad, kot v grozjlivki miza pove resnico
A mi lahko gdo poslje naslov kje najdem to mizo res bi jo rada preizkusila ker nikoli nisem verjela v te stvari in to kar sem prebrala me je fasciniralo meil mgaluf@gmail.com