Darovi jeseni – šipek

Šipek. Le kdo ga ne pozna. Če drugega ne, si v hladnejših dneh še kako radi privoščimo šipkov čaj. Odlična pa je tudi šipkova marmelada, ki od nas res da zahteva malo več spretnosti in časa, a je vredno. V spodnjem prispevku pa si lahko preberete nekaj več o šipku samem. O njegovih zdravilnih lastnostih in učinkih, ki jih ima šipek na naše telo. In tudi o pripravkih, ki jih iz šipka lahko pripravimo.

Šipek, Rosa canina, je do 3 metrov visok bodičast grm. Najdemo ga v suhih gozdovih, pašnikih in travnikih. Od maja pa do julija lahko občudujemo njegove krasne rožnate cvetove. Ste vedeli, da je šipek pravzaprav divja vrtnica in spada med ene izmed najstarejših okrasnih rastlin?

Veje šipka sprva sicer zrastejo pokončno, a že v naslednjem letu se v širokem loku upognejo. Na vejah najdemo trnje. Listi šipka rastejo na dolgih pecljih in so kot peresa razdeljeni na do 7 lističev. Lističi so ostro nazobčani. Cvetovi šipka so, kot sem že omenila rožnati, a včasih lahko opazimo tudi bele in so dišeči. Plodovi šipka so jajčaste oblike (redkeje pa lahko najdemo tudi okrogle plodove) so rdeči in v notranjosti skrivajo trda semena, ki so prekrita s številnimi dlačicami, ki so pravzaprav lahko precej neprijetne in povzročijo srbečico, če bi z njimi rokovali.

Od celotne rastline v zdravilne namene uporabljamo le rdeče plodove, ki jih lahko nabiramo že vse od septembra dalje. A najlažje jih je nabirati po tem, ko pade prva slana. Plodovom pa moramo odstraniti semena z dlačicami.

Šipek ima celo vrsto drugih imen: pasja roža, divja roža, šipečje, šipoje, ščipek, volčji zob, zobatka, srborit, srbljivka, srbin, navadni šipek, babja roža, kopina …

Šipek – nabiranje in sušenje

V zdravilne namene vse od septembra dalje nabiramo zrele plodove. Včasih so rekli, da je šipek pravi šele, ko pade prva slana in je takrat primeren za nabiranje.

Šipek sušimo tako, da vsak plod najprej prerežemo po dolgem, izdolbemo semena in ”olupek” na hitro sušimo na zraku (zračen, suh in senčen prostor). Nato pa ga sušimo še s pomočjo umetne toplote v sušilniku na 40 °C. Semena splaknemo in jim tako odstranimo dlačice in tudi njih dobro posušimo. Posušena semena  in lupino šipka hranimo v posodi, ki dobro tesni, sicer bi se učinkovitost šipkovih semen kaj hitro izgubila. Iz posušenih semen lahko pripravimo šipkov prah (za pripravo glej spodaj – pripravki iz šipka).

Šipek – naravni vir vitamina C

Šipek ima v sebi zelo veliko količino naravnega vitamina C, ki ga tudi s kuhanjem ne uničimo. Zanimivo pa je, da po enem letu od priprave, v šipkovi marmeladi ostane le še 1/4 vitamina C. Medtem, ko se v čaju, vitamin C ohrani tudi do nekaj ur. A pozor, kovina povzroči propad vitamina C, zato uporabljajte leseno žličko in čaja ne puščajte v kovinskih posodah/čajnikih.

Šipek – zdravilne lastnosti

Prav zaradi velike vsebnosti vitamina C v šipku je šipkov čaj zelo zdravilen. V hladnejših zimskih mesecih odlično skrbi za odpornost pred prehladi, saj veča naravno odpornost telesa proti najrazličnejšim okužbam. Šipek pozitivno vpliva tudi na nadledvične žleze, v katerih nastajajo življenjsko pomembni hormoni. Pitje šipkovega čaja je še posebej priporočljivo za starejše ljudi, saj njihova prebavila iz prehrane ne vsrkavajo dovolj vitamina C. Vitamin C iz šipka pri mamicah, ki dojijo preide naravnost v materino mleko, kar zelo dobro vpliva na dojenčkov razvoj. Poleg tega pa šipek deluje tudi kot blago odvajalo in bi ga zato lahko dodajali različnim čajem v času razstrupljanja telesa. 

Šipkov čaj odpravlja tudi pomladansko in/ali jesensko utrujenost, mlahavost in bledico. Pri prehladu se priporoča pitje šipkovega čaja, ki mu dodamo lipovo cvetje. Takšen čaj naj bi se v zimskem času pil redno. Zaradi šipkovih zrn je čaj potrebno kuhati 5-10 minut (naj vre). Vitamin C v čaju, kot že omenjeno, ostane tudi do nekaj ur. Popijemo pa ga lahko 2-3 skodelici na dan. Vseeno pa previdnost ni odveč, saj bi prevelika količina slabo vplivala na hrbtni mozeg in srce.

Šipek vsebuje tudi veliko sadnih kislin, ki vplivajo na odvajanje seča in tako posredno deluje proti nastajanju peska in kamnov v ledvicah ali pa vsaj zmanjšuje nagnjenje k temu. Zaradi odvajalnega učinka pa se uporablja tudi pri vodenici. Šipkov čaj čisti kri in iz telesa odvaja soli sečne kisline in tako posredno vpliva tudi na zdravljenje revmatičnih obolenj. Deluje tudi proti rahitisu.

Šipkova tinktura pa pozitivno vpliva na krepitev lasnih korenin.

Nežen, bel cvet šipka.

Pripravki iz šipka

Šipkov čaj

• 1 čajna žlička šipka
• 2-2,5 dl vode

Šipek denemo v hladno vodo in skuhamo čaj. Vre naj 5-10 minut, nato precedimo. Naj ponovno napišem opozorilo – s stikom s kovino se vitamin C razblini, zato ne uporabljajte kovinske žličke ali posode.

Šipkov prah

Za pripravo šipkovega prahu uporabimo posušena šipkova semena, ki jih zmeljemo. Z njimi lahko nadomestimo šipkov čaj. Noževo konico šipkovega prahu zmešamo s kozarcem vode in popijemo enkrat ali dvakrat dnevno.

Šipkova tinktura

Za pripravo šipkove tinkture potrebujemo:

• 2 pesti šipka (plodov)
• 1 liter žganja

Šipek zrežemo in ga namočimo v žganju.

Uživanje: 15 kapljic tinkture dodamo vodi, čaju ali soku, lahko tudi medu ali pa sladkorju. Uživamo 2-3 dnevno, pred obroki.

Šipkov liker

Za pripravo šipkovega likerja potrebujemo:

• 600 g šipka
• 500 g sladkorja
• 3 l tropinovca* (naj bo kvaliteten!)

Zmehčane plodove zrežemo in jih zmešamo skupaj s sladkorjem in tropinovcem. Kozarce zapremo in pustimo stati 8 dni v toplem prostoru. Ta čas vsebino večkrat premešamo. Nato šipkov liker precedimo in liker shranimo v steklenicah, ki jih dobro zatesnimo.

*Tropinovec – žganje iz tropin, predvsem grozdnih.

Šipkovo vino

Šipkovo vino se lahko pripravi na dva načina.

Prvi je enak zgoraj opisanemu za pripravo šipkovega likerja, a s to razliko, da vsebino precedimo šele po dveh mesecih.

Takšno šipkovo vino je še posebej priporočljivo za starejše ljudi, ki imajo težave s sečnimi organi. Vsak dan lahko spijejo 1 kozarec takšnega vina, a v več delih (obrokih); torej bi lahko rekli – kozarec šipkovega vina na dan po požirkih.

Za drugi način priprave šipkovega vina pa potrebujemo:

• 4 litre prekuhane in ohlajene vode
• 3 litre šipka
• 2 kilograma sladkorja

Tudi tu šipek zrežemo in ga stresemo v steklen kozarec. Sladkor raztopimo v vodi. Ko raztopina postane bistra jo prilijemo k šipku. Čez posodo denemo laneno krpo in postavimo na toplo, da začne vreti. Ko vsebina neha vreti, jo precedimo. Tako pripravljeno šipkovo vino shranimo v steklenice, ki jih dobro zatesnimo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru, najboljše kleti.

Šipkova marmelada

Kot sem že omenila, je domača šipkova marmelada izvrstnega okusa. In je zagotovo vredna vsega truda, ki ga imamo z njeno pripravo.

Potrebujemo pa:

• 2,5 kilograma šipka
• 1 kilogram sladkorja
• vodo

Šipku odstranimo peclje in ga denemo v posodo za kuhanje, zalijemo ga z vodo. Toliko, da je dobro prekrit z njo. In skuhamo. Kuhamo toliko časa, da se šipek zmehča in voda postane motna. Ko se šipek zmehča vsebino v posodi s pomočjo paličnega mešalnika dobro zmiksamo. Nato si pripravimo 3 posode in na vsako izmed njih denemo cedilo. Na prvi posodi naj bo cedilo z malo večjimi luknjami, na drugi cedilo z zelo majhnimi luknjami in na zadnji posodi sito z zelo tankimi luknjami. Sedaj se prične delo, ki od nas zahteva precej potrpežljivosti, saj celotno maso precedimo skozi vsa tri cedila. Peške in dlačice pa sproti zavržemo.  Precejeni zmesi dodamo sladkor in šipkovo marmelado kuhamo še približno 40 minut, nato pa jo prelijemo v kozarčke, ki jih dobro zapremo in pokrijemo z odejami, pustimo, da se počasi ohlaja.

Vabim, da si preberete še o drugih darovih jeseni:

• Darovi jeseni – slive
• Darovi jeseni – kostanj
• Darovi jeseni – divji kostanj
• Darovi jeseni – lešniki
• Darovi jeseni – orehi