Darovi jeseni – pravi (domači) kostanj
Jeseni se marsikdo poda na lov za kostanjem. Staro pravilo je, da kostanj ”pade dol”, ko pade prva jutranja slana (temperature pod ničlo). Te sicer še ni bilo, a marsikdo se je že odpravil nabirat kostanj in bil pri tem bolj ali manj uspešen. Nabiranje kostanja je prijetno druženje in aktivnost hkrati. Kostanj v naših gozdovih lahko nabiramo praktično brez ovir, razen količinske. Ta je omejena na 2 kliograma na osebo na dan. Ker pa kostanj ni le okusen, temveč je tudi zdravilen, si vsekakor zasluži našo pozornost.
Pravi kostanj
Pravi kostanj (Castanea sativa), raste malo da ne po vsej Sloveniji. Izjema je Koroška regija. Sicer pa, kostanj raste na območjih do 800 metrov nadmorske višine. Zraste lahko kar do 35m v višino. V Sloveniji največje drevo kostanja lahko najdemo na Močilnem pri Radečah. To meri kar 15 metrov v višino, v obseh pa ničkaj skromnih 10 metrov in pol! Pravi velikan, kajne?
Zanimivo pri drevesu kostanja je, da je skorja debla pri mladem kostanju sive barve in je gladka. Skorja šele kasneje spremeni barvo na rjavo-sivo in postane značilno razpokana. Kostanj ima rad globoka, zmerno vlažna, humozna in peščeno-glinasta ter kisla tla. Potrebuje pa tudi veliko kalija in toplote.
Kostanj cveti v začetku junija, pa tudi v začetku julija. Plodovi dozorijo nekje konec septembra oziroma v oktobru. Ne gre pa zanemariti tudi listov, saj imajo nekatere zdravilne lastnosti – več o tem v nadaljevanju. Listi kostanja so dolgi in nazobčani. Spodaj so svetlejši.
Zanimivost: odraslo drevo naj bi v povprečju obrodilo kar od 100 do 200 kilogramov kostanja!
Kdaj je kostanj zrel?
Kostanj običajno dozori na drevesu, v ježicah. Te se razprejo na drevesu in kostanj popada na tla. Lahko pa padejo dol kar cele ježice. In tako včasih na tleh najdemo zelenkast, ali bel kostanj. Takšen še ni zrel. Kostanj je zrel, ko je cel lepe rjave barve.
Zanimivost: na tla najprej popadajo črvičasti kostanji. Tako boste, v kolikor boste (po)hiteli z nabiranjem, lahko precej razočarani.
Kot sem že omenila, velja stara modrost o kostanju in prvi slani. Velja pa tudi, da je kostanj, ki pade na tla po tem, ko se nočne tempereture spustijo pod ničlo, tudi bolj sladek.
Kostanj v prehrani
Kostanj uporabljamo predvsem k kulinariki. Od najbolj običajne, v Slovenjiji najpogostejše priprave kostanja – to je kuhan ali pečen kostanj (pred pečenjem nekajkrat zarežite vanj). Pa do bolj zahtevne priprave kostanja kot so slaščice in samostojne jedi.
Lahko pa jemo tudi surovega. Odstranimo mu trdo zunanjo in mehko notranjo lupino Vendar pa njegov nekoliko bolj oster okus najbrž ne bo všeč vsakomur. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti niti kostanjevega medu.
Kostanj je koristen za naše telo!
Res je. Poznamo tako divji kot pravi kostanj in oba imata zdravile lastnosti. Vendar bom o pozitivnih učinkih divjega kostanja spregovorila naslednjič.
Zdravilne lastnosti pravega kostanja:
- Kostanj vsebuje veliko folatov. Zato je uživanje kostanja priporočljivo za nosečnice, saj bodo tako v svoje telo vnesle tudi folno kislino. Folno kislino sicer najdemo v zeleni listnati zelenjavi.
- Kostanj je v veliki meri sestavljen iz škroba. Zato je manj kaloričen kot drugi oreščki in semena. Hkrati pa je bogat vir mineralov in vitaminov.
- Vsebuje nekaj kakovostnih beljakovin.
- Kostanj je prav tako dober vir vlaknin. Te pa znižujejo raven holesterola (škodljivega). Ker je kostanj bogat z mono-nenasičenimi maščobnimi kislinami tudi zvišuje koristen holesterol v naši krvi. Zato je koristen v boju proti arterijskim boleznim, preprečevanju kapi.
- Vsebuje naslednje minerale (poleg že omenjene folne kisline): železo, kalcij, fosfor, magnezij, ter kalij.
- 100 gramov kostanja vsebuje kar 43g vitamina C (72% dnevne potrebe po vitaminu C odraslega človeka). Vitamin C je sicer pomemben dejavnik pri zaviranju staranja kože in je ključni dejavnik pri tvorbi kosti in zob, uravnava delovanje žil, …
- Kostanj vebuje tudi vitamin B. Vitamini skupine B skrbijo za naše lese, nohte in kožo. Pa tudi koncentracijo in spomin.
- Kostanj je bolnikom s celiakijo prijazno živilo. Saj ne vsebuje glutena.
- Kostanj tudi krepi naš imunski sistem.
- Blagodejno deluje tudi na ožilje, krčne žile ter zatekla stopala.
- Kostanjev med je odličen za preganjanje težav z dihali in bolečega grla.
Kot omenjeno, imajo zdravilne učinke tudi listi kostanja. Ti se v zdravilstvu uporabljajo predvsem za zdravljenje želodčnih bolezni in bolezni dihal – bronhitis, astmo, oslovski kašelj. Uporablja pa se tudi pri zdravljenju revme.
Opozorilo: Pripravki s kostanjem, so lahko nevarni za ljudi, ki imajo teažve s strjevanjem krvi. Zato posvet z zdravnikom ni odveč.
Upam, da nas bo jesen bogato obdarila s kostanjem. Tako ne bomo prikrajšani za druženje in sprostitev ob nabiranju. Tudi kulinarični užitki nam tako ne bodo ušli. Pa še za zdravje bomo poskrbeli. In to kar dvojno – z gibanjem ob nabiranju in zdravo prehrano.