Darovi jeseni – divji kostanj

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum), zanimivo, ni v sorodu s pravim (domačim) kostanjem.  Divji kostanj je vsekakor dar jeseni. Zakaj? Pa si poglejmo …

Divji kostanj – drevo

Divji kostanj je drevo, ki zraste do 35 metrov visoko (odvisno od vrste divjega kostanja – obstaja namreč 25 vrst divjega kostanja). Najpogostejša vrsta pa je navadni divji kostanj. Cvetovi divjega kostanja so grozdaste oblike in so belo – rožnate barve. Divji kostanj cveti v maju. Plod pa najdemo v ježicah. Drevo divjega kostanja lahko živi tudi 200 let. Je tudi dobra zaščita pred hrupom in vetrom. V mladosti divji kostanj raste hitro. Divji kostanj ima značilno obliko krošnje – okroglo in podolgovato hkrati, ki pa jo lahko razvije le, če raste bolj na samem. Les divjega kostanja nima posebne vrednosti.

Divji kostanj – kaj nabiramo in kdaj?

Zdravilne učinkovine so praktično v vseh delih rastline. In sicer: listih, lubju, cvetovih, plodovih in ježicah.

Seveda pa zdravilnih delov moremo nabirati kadarkoli. Tudi divji kostanj, ima, tako kot zelišča, pravila, kdaj lahko nabiramo določene dele.

• Lubje: nabiramo v mesecu marcu, aprilu.
• Cvetovi: nabiramo jih v maju (ko divji kostanj cveti).
• Plodovi: v septembru in oktobru, ko so plodovi zreli.
• Listi: te lahko nabiramo skozi vso sezono.

Zdravilni učinki

Ste vedeli, da je divji kostanj eno najboljših zdravil za ožilje? V plodovih se namreč nahaja snov, imenovana escin, ki poskrbi, da kri po žilah bolje kroži. Napenja stene žil odvodnic in tako poskrbi, da kri krepkeje priteka v srce.

PLODOVI

Plodove olupimo (ko so še sveži), jih zmeljemo in posušimo, zmeljemo v prah. Prah hranimo v temnem, suhem prostoru. Prah jemljemo trikrat dnevno, in sicer za noževo konico prahu zmešamo s hrano. Ko se bolezensko stanje izboljša, prah divjega kostanja začnemo jesti dvakrat dnevno, nato le še enkrat na dan.

Sicer pa prah iz plodu divjega kostanja uporabljamo pri zdravljenju:

• razširjenih ven
• katarij
• krvnih strdkov
• trombofelitisa
• odprtih ran zaradi počenih žil
• angin
• vnetij
• preutrujenih glasilk
• prebavnih motenj
• ozeblin
• kapi
• zlomov
• zmečkanin

Pri angini, utrujenih glasilkah in vnetem grlu, prah s prstom nanesemo čim globje v grlo. Pri tem pa pazite, da prah ne zaide v sapnik! To lahko storite večkrat dnevno, dokler se stanje ne izboljša.

Iz plodov lahko pripravimo tudi tinkturo. Prah namočim v žganje, pustimo stati 14 dni, nato precedimo v temno steklenico, ki dobro tesni in shranimo. S tinkturo iz prahu ploda divjega kostanja si natiramo vnete sklepe, spodnji del nog ali zgornji del telesa.

Lahko pa si pripravite kopel. Sveže plodove narežete na koščke in jih skuhajte. Lahko dodate tudi liste. Ko nastane gosta tekočina, ji dodamo vodo inmešamo toliko časa, da se ne speni. Nato naredimo kopel. Kopel je učinkovita pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah, ledvenemu useku. Sedežna kopel pomaga celo pri hemoroidih

SKORJA

Skorjo divjega kostanja uporabimo v čaju. In sicer: čaj iz skorje in plodov uživamo za zdravljenje notranjih krvavitev, belemu toku, kronične driske, povečane prostate, vnetih in razširjenih ven

CVETOVI

Tinktura: cvetove namočimo v žganje, za tri tedne postavimo na sonce, in tako pripravimo tinkturo, ki jo uporabljamo za zdravljenje živčnih bolečin in revme. Pripravek vtiramo na boleče mesto.

Čaj: iz cvetov lahko skuhamo tudi čaj (dve čajni žlički cvetov za 2,5 dcl vrele vode). Čaj pijemo za pospeševanje pretoka krvi. Spijemo lahko dve skodelici čaja na dan.

LISTI

Iz listov pripravljamo čaj. Liste seveda predhodno neberemo, posušimo in shranjujemo, kot zelišča. Za skodelico čaja potrebujemo čajno žličko zmletih listov divjega kostanja, vrelo vodo. Prelijemo in pustimo stati 10 minut, nato precedimo in spijemo. Lahko ga sladkamo z medom.

Takšen čaj pomaga pri izkašljevanju.

Opozorilo: kljub temu, da ima divji kostanj in njegovi plodovi zdravilne učinke, ni odveč opozorilo, da ob zaužitju večjih količin, lahko učinkuje ravno nasprotno in pride do zastrupitve. Zato tudi ni odveč, če zapišem – nikar ne uživajte (v enaki obliki, kot pravi kostanj) plodov divjega kostanja!

Divji kostanj – krema

Zelo učinkovita je tudi krema divjega kostanja. In sicer, se uporablja pri: krčnih žilah, odlično se obnese tudi pri popokani, suhi skoži stopal, hemoroidih.

Kremo si lahko pripravite tudi sami.

Divji kostanj – priprava domače kreme

Potrebujete:

• 50 dag rastlinske masti (lahko tudi svinjske, če vam je ljubše)
• 2 pesti in pol naribanega oziroma narezanega divjega kostanja

Priprava:

Sveže plodove olupite in narežite na čim manjše koščke. Še bolje bo, če divji kostanj nastrgate s strgalom. Čim bolj na drobno. Nato jih na hitro popražite v masti – sama v kozico naenkrat stresem nariban divji kostanj in rastlinsko mast, nato pa med mešanjem počasi segrevam in topim mast. Ko začne ”cvrčati”, pustim cca. 30 sekund (da rahlo porumeni), nato odstavim in pustim, da se ohladi. Pustim stati 24 ur (lahko tudi več), nato zmes ponovno stopim na zmernem ognju. Tokrat ne pustite, da ”zacvrči”. Precedite in nalijete domačo kostanjevo kremo v posodice, namenjene shranjevanju krem. Preprosto. Sam postopek pa je zelo podoben izdelavi domače ognjičeve kreme.

In za konec še stara ljudska vraža, ki pravi :”Trije divji kostanji v žepu, človeka obvarujejo pred vsako boleznijo.”