Rukola – bogastvo v zelenih lističih
Rukola, rukula, ruklja, rukvica, … nešteto poimenovanj, pod katerimi v Sloveniji poznamo rukolo.
Rukola je rastlina, ki po videzu malce spominja na regrat. Njena priljubljenost narašča, saj je vsestransko uporabna. Uporabljamo jo lahko v solatah, na picah, testeninah, iz nje pripravimo pesto in še bi lahko naštevali. V sebi rukola skriva celo bogastvo, saj vsebuje široko paleto vitaminov in mineralov.
Poznamo več vrst rukole, ki spadajo v družino gorčičnic (Brassicaceae). Različne vrste se med seboj razlikujejo po obliki listov in njihovi velikosti. Razlike se pojavljajo tudi v okusu, ki ga nekateri ocenjujejo po pikantnosti. K okusu pa v veliki meri pripomore okolje in zemlja, v kateri rastlina raste. Najpogosteje uživamo gojeno rukolo (Eruca sativa), ki je blažjega okusa kot divja rukola (Diplotaxis muralis ali Rucula selvatica). Rukola je enoletnica, ki jo gojimo zaradi listov in semen, s katerimi lahko aromatiziramo olja. Uporabna je cela rastlina, od semen preko listov pa vse do cvetov. Semena lahko uporabljamo tudi namesto gorčičnih semen.
Zgodovina gojenja rukole
Rukola je mediteranska rastlina, ki so jo poznali že stari Rimljani in jo uporabljali predvsem zaradi listov in semen. Poznana je vse od Maroka in Portugalske pa do Turčije in Libanona. Vse do prvega stoletja našega štetja so jo gojili v zdravstvene namene. Zanimivo je, da velja rukola za afrodizijak in zato so jo v srednjem veku prepovedali gojiti v samostanskih in cerkvenih vrtovih.
Kaj rukola vsebuje?
Rukola v sebi skriva pravi mali zaklad. Vsebuje vitamine A, C, B kompleksa in vitamin E. Ogromno vsebuje tudi vitamina K. Od mineralov je bogata s fosforjem, kalcijem, kalijem, magnezijem, bakrom, natrijem in železom. Vsebuje tudi folno kislino, ki je pomembna za delovanje živčevja. Veliko ima antioksidantov kot so betakaroten, lutein in zeaksantin. Rukula je dober vir alfalinolenske kisline (ALA), ki je ena izmed esencialnih maščobnih kislin. Kot vse zelene rastline, vsebuje tudi rukola ogromno klorofila, ki v telo prinaša kisik.
Vsebuje veliko vlaknin in več kot 50 različnih snovi, ki pomembno prispevajo k razstrupitvi organizma in zaščiti pred oksidativnim stresom. Takšno delovanje je učinkovita preventiva pred različnimi rakastimi obolenji. Rukola ima tudi protimikrobno delovanje. Pomirja želodčno kislino in zmanjšuje njeno prekomerno izločanje, kar vpliva na razjede v želodcu. Spodbuja delovanje pljuč in jeter ter spodbuja prebavo.
Rukolin pesto – recept
Rukolo lahko uživamo svežo ali kuhano. Kadar uživamo svežo, nas lahko preseneti nekoliko pikanten okus, s katerim prijetno začinimo že pripravljene jedi. Pripravimo si lahko pesto, ki shranjen v nepredušni posodi ostane v hladilniku vsaj en teden.
Za rukolin pesto potrebujemo:
- 4 skodelice rukole
- 2 stroka česna
- pol skodelice parmezana
- oljčno olje
- ščep soli
- pinjole (po želji)
Vse sestavine zmešajte v močnem mešalniku. Ko se sestavine pričnejo sprijemati, po okusu dodajte olje ali sol. Pesto lahko uporabite takoj, kot dodatek testeninam, picam, rižotam ali solatam. Uživajte!
