Kupovanje hrane

V trgovino gremo siti

Prvo in zlato pravilo pri kupovanju hrane je, da se v trgovino nikar ne odpravite s praznim želodcem. Tako boste zagotovili, da boste kupovali tisto, kar potrebujete brez vaših ”lačnih” oči. In sicer, če se odpravite po nakupih z vašimi praznimi želodčki, bo v košarici pristalo mnogo več stvari, kot bi dejansko. To sem večkrat preizkusila tudi sama. Kadar sem se v trgovino odpravila po obroku, sem si naložila ravno tiste stvari, za katere sem vedela, da jih bom tudi rabila/porabila. V obratnem primeru, pa sem se v trgovini zadrževala, obrnila skoraj vse police, premlevala kaj bi vzela in kaj ne, ter zapravila dosti več časa in seveda denarja.

Preberite podatke na izdelkih

Živila in izdelki so v trgovinah spravljeni v različnih embalažah. Bodisi v plastičnih, kartonastih, papirnatih, v pločevinki, steklu, lesu in ostalih materialih. Embalaža daje živilom: fizično in kemično zaščito, zaščito pri transportu, informacijo o izdelku/živilu, priročnost (uporaba) ter estetski videz, ki je pomemben pri trženju hrane. Ker so živila dobro zapakirana in jih sredi trgovine ne smemo odpirati, si jih pobližje ne moremo ogledati. Zato je na embalažah natančno napisana vsebnost vsake ponujene hrane/živil. Podatki so naslednji: Ime živila, seznam sestavin, način hranjenja/shranjevanja živil, navodilo za uporabo, neto teža, ime ter naslov proizvajalca, rok uporabnosti.

Primer hranilne vrednosti tabel po EU zakonodaji.

Velika večina izdelkov vsebuje tudi tabelo hranilnih vrednosti, ki je obvezna takrat, kadar proizvajalec poda posebne hranilne vrednosti; npr.: brez soli, sladkorja, z manj ogljikovih hidratov ipd. Namen tabel temelji na izbiri kakovostnega izdelka. Vrednosti veljajo za 100 gramov izdelka, torej od kupca zahteva preračun na porcijo, ki jo želi zaužiti. Veliko je tudi tabel, ki ne vsebujejo referenc za priporočen dnevni vnos – GDA v %. Posledično se zahteva tudi veliko več predhodnega znanja zaradi pomanjkljivih podatkov in ”luknje” v zakonodaji.

Enostavnejša informacija bi bila bolj praktična od natančnih podatkov. Ker je na trgu veliko izdelkov z različno oblikovanimi hranilnimi vrednostmi, jih je med seboj tudi težje primerjati. Potrebno je poudariti, da hranilne vrednosti ne prikazujejo kakovosti surovin, ki jih izdelek vsebuje.

Znak za varovalno živilo: živila, ki vsebujejo malo maščob, holesterola, sladkorja in soli ter več prehranskih vlaknin

Napisani morajo biti tudi dodatki (aditivi). Barvila se dodajajo za izboljšanje videza živila. Konzervansi preprečujejo kvarjenje živil zaradi kvasovk, plesni in drugih mikroorganizmov. Antioksidanti preprečujejo oksidacijo živil. Emulgatorji vplivajo na stabilnost živila (preprečujejo ločitev vodnega in maščobnega dela živila); stabilizatorji, sredstva za zgoščevanje ter želirna sredstva, pa dajejo živilom bolj trdo strukturo. Potem so tu še ostala sredstva: za uravnavanje kislosti, proti penjenju itd. Vsi ti aditivi so bodisi naravni ali sintetično pridobljeni ter označeni z veliko črko E in 3-mestno številko. Dodajajo se pri proizvodnji, zaradi potreb transporta in prodaje. Arome, kot dodatek, so zapisane ločeno. Vsak aditiv v živilski industriji mora biti varen, če ga le dodajo v predpisanih količinah. Aditivi zdravju ne bi smeli škodovati, kadar ne pretiravamo s prepogostim uživanjem in prekomerno količino izdelkov ali živil, ki jih vsebujejo. Raje se jim izognimo s pripravo živil doma, kupovanjem sveže ali zamrznjene zelenjave ter sadja, s svežim mesom namesto predelanega ipd.

Posebne oznake na nekaterih izdelkih/živilih: te oznake kupcu povedo, zakaj je nekatero živilo koristno ali zakaj tvegano. To je posebno pomembno za bolnike in otroke, ki jim snovi v nekaterih vrstah izdelkov lahko škodujejo.

Za slovenska živila

Živila, ki so pridelana in predelana na določenem geografskem območju, imajo označbo porekla (Nanoški sir, Piranska sol, Prekmurska šunka, Kočevski gozdni med, Kraški med, Mohant in Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre); geografska označba: pridelava ali predelava poteka znotraj določenega geografskega območja – predelava je lahko recimo na krasu; uvoz surovin pa od drugod (npr.: Kraški pršut, Kranjska klobasa, Štajersko prekmursko bučno olje); zajamčena tradicionalna posebnost: živila pripravljena po tradicionalni recepturi na tradicionalni način (Prekmurska gibanica, Belokranjska pogača in Idrijski Žlikrofi). Ostale označbe: višja kakovost, ekološki, integrirani, naravna mineralna voda.