Zelišča – nabiranje, sušenje in shranjevanje

Zelišča – vsi jih poznamo in nabiramo, ali pa poznamo nekoga, ki jih nabere za nas. Spet tretji, pa jih rajši kupijo. Kakorkoli že, zelišča so in bodo del našega vsakdana.

Nabiranje in sušenje zelišč je prijetno opravilo, vsaj zame. Tudi na vrtu imam posajenih nekaj zelišč. In pred dnevi sem opazila kako lepo cveti žajbelj. Seveda, sem se takoj, ”poknila” po čelu, saj cvetoč žajbelj pomeni, da sem že zamudila čas nabiranja listov.

Torej, obstaja čas ki je primeren za nabiranje določenih delov zelišča in čas, ki za to ni primeren. Zato treba poznati nekaj osnovnih pravil. Sama nisem strokovnjak, nikakor ne. Vendar pa se, ko beseda nanese na zelišča, držim nekaterih osnovnih pravil. Nekaj sem se jih naučila sama – doba interneta, ko na spletu najdeš praktično vse, kar te zanima. Še precej več pa sem se naučila (in se še učim) od starejših in izkušenejših nabiralcev zelišč. Zato sem se odločila, da nekaj mojega vedenja o zeliščih delim z vami.

Kot že omenjeno – kdaj naj nabiramo zelišča, je nekako prvo vprašanje, ki se mi pojavi. In odgovor ni enoznačen. Tista zelišča, pri katerih nabiramo liste (kot na primer žajbelj), nabiramo, ko so še mlada, ko listi še niso ”žilavi”. Neko nenapisano pravilo obstaja tudi glede nabiranja koreninic. Te naj bi nabirali zgodaj spomladi ali pa v jeseni. Celo rastlino pa praviloma nabiramo takrat, ko cveti. Skratka, zelišča nabiramo celo leto, odvisno od tega, kateri del rastline potrebujemo. Tudi v katerem času dneva nabiramo zelišča, ni zanemarljivo. Pravijo, da je najprimernejši čas v poznih dopoldanskih urah, ko sonce še ne pripeka, jutranja rosa, pa se je že posušila. Za tiste, ki vam zgodnje dopoldanske ure ne ustrezajo pa – zelišča lahko nabirate tudi pozno popoldne. Ko sonce že izgublja moč. Vsekakor pa, pred večerno roso.

Pri nabiranju moramo paziti tudi na to, da pobiramo le lepe, zdrave dele rastlin. In ko nabiramo zelišča, le teh nikakor ne smemo ”stlačiti” skupaj, saj pravijo, da se tako zelišča ”vnamejo” zaradi pregretja, ker se potlačijo in se tako pokvarijo. Zelišča je treba čim prej tudi očistiti, prebrati in dati sušiti. Ne imejte jih nabrane na kupu še nekaj dni, saj bodo tako postala zelišča popolnoma neuporabna.

Poleg tega, ne nabirajte zelišč, ki jih ne poznate ali niste prepričani, če je zelišče pravo ali ne. Naj velja enako pravilo kot pri gobah – če zelišča  ne poznaš, ga rajši pusti v naravi.

In pa bodite zmerni in s tem prijazni do naše matere narave. Ne nabirajte zelišč ”na zalogo” za nadaljnjih pet let. Naberite kolikor potrebujete. Ne več. In še nekaj – če potrebujete le liste, prosim, ne uničite za to cele rastline. Bodite nežni do nje. Morda bo kdo drug potreboval cvet, pa ga ne bo našel, ker ste vi zaradi enega lista odtrgali celo rastlino s korenino vred! Zelišča nabirajte v ne onesnaženem okolju oziroma se potrudite da je okolje, vsaj kolikor toliko ”čisto”.

Kot že omenjeno, zelišča je najbolje takoj, ko jih naberemo, prebrati. Ne bojte in brez slabe vesti odstranite vse poškodovane dele rastline. Odstranite tudi morebitne žuželke, ki ste jih nehote ”nabrali” skupaj z zelišči. Odstranite tudi morebitno prst.  Ko zelišča očistimo in preberemo, jih  damo sušiti (pri nas doma jih običajno položimo na kartonaste zabojčke od zelenjave – ”gajbice”).

Za zelišča je najbolje, da se jih suši v suhem, zračnem in čistem prostoru. Seveda, pa jih lahko sušimo tudi zunaj na prostem. Tako bo zelišče ujelo še nekaj moči sonca, ohranila se bo lepša aroma in pa tudi suha bodo tako posušena zelišča prej. Če ne bodo posušena v enem dnevu, je potrebno paziti, da jih zvečer, še pred roso umaknemo v notranjost, v suh, zračen prostor. Naslednji dan, ko se ozračje ogreje in rosa mine, pa ponovno prinesemo na prosto.

Rastline, ki jih sušimo, naj bodo razporejene v tanke plasti, ki jih med sušenjem večkrat premešamo in s tem obrnemo. Če med samim procesom sušenja opazimo še kakšne poškodovane liste/cvetove, jih odstranimo. V kolikor je zelišče pravilno posušeno, se barva posušenega ne sme bistveno razlikovati od svežega zelišča.

Kaj pa shranjevanje?

Ko je zelišče posušeno, je treba seveda poskrbeti tudi za pravilno shrambo. Ko so zelišča dobro posušena jih shranimo v posodah, ki dobro tesnijo in so zaščitene pred svetlobo. Hrani se jih lahko tudi v papirnatih vrečkah, vendar le, če je prostor, kjer hranimo zelišča res suh. Primerne so tudi lesene škatle. Lesene škatle seveda ne smejo biti pobarvane.

Zelišča, hranimo v temnem in suhem prostoru. Zelišč pri shranjevanju ne zdrobimo, ampak to počnemo sproti, ko jih uporabljamo, če je to potrebno. Kajti, če bi zelišče že prej zdrobili, bi iz zelišča ”ušlo” vse dobro ali pa bi zelišče lahko oksidiralo. Shranjena zelišča opremimo z etiketo, da se takoj, brez nepotrebnega kukanja v embalažo vidi katero zelišče je v njej. Priporočeno je tudi, da pripišemo leto, v katerem smo zelišče nabrali.

Zelišča hranimo vsako posebej, morebitne zeliščne mešanice delamo, ko jih potrebujemo.

To je moje mnenje in laično znanje o nabiranju zelišč. Vesela bom vsakega komentarja, ki bo o zeliščih povedal še kaj več. Kot pravim, sem laik, zato bom vesela še kakšnega nasveta z vaše strani.

Vas zanima kaj več o posameznih zeliščih? Vabim da si preberete prispevke o naslednjih zeliščih: sivka, kamilica, šentjanževka, materina dušica, žajbelj, gozdna jagoda, ognjič, marjetica, vijolica, trobentica, drobnjak.