Ognjič – okrasna rastlina z zdravilnimi lastnostmi

Ognjič je nedvomno rastlina, ki jo najdemo na marsikaterem slovenskem vrtu. Nič čudnega, saj je ognjič znan kot okrasna hkrati pa tudi zdravilna rastlina.

Nanj se navezuje kar nekaj vraž. Ognjič, po latinsko – Calendula offinicialis, izhaja iz besede kalende, ki pomeni prvi dan v mesecu. Rimljani so bili namreč prepričani, da ognjič začne cveteti vsak prvi dan v mesecu. Če se uzremo na slovenske vraže, pa najdemo zapise, da naj bi ognjič napovedoval vreme. Pravijo, da če so cvetovi po sedmi uri zjutraj še vedno zaprti, bo tisti dan deževalo. Stari Egipčani, ki so ognjič uporabljali za namene pomlajevanja, pa so  verjeli, da če pod posteljo položiš venec, spleten iz ognjičevih cvetov, te bo le-ta varoval med spanjem in uresničeval tvoje sanje.

Ognjič spada v družino košaric in je enoletno zelišče. Zraste 30 do 60 centimetrov visoko. Korenina je razvejana in strženasta. Steblo je poraslo z dlačicami in listi so podolgovate, suličaste oblike in redko poraščeni z dlačicami. Niso pa vsi listi enaki, tisti spodnji so pecljati, zgornji pa sedeči. Cvet ognjiča je značilne oranžno-rdeče barve. Zdravilni ognjič cveti nekje od junija pa vse tja do septembra. Plodovi, oziroma semena pa dozorevajo od avgusta do septembra. Plodovi ognjiča so zelo različni, notanji so podobni zviti gosenici.

V Evropi poznamo dve vrsti ognjiča: vrtnega in njivskega. Pridelujejo seveda predvsem vrtni ognjič. Ognjič se za potrebe zdravilstva prideluje predvsem v Egiptu, na Slovaškem, na Madžarskem, v Nemčiji.

Ognjič – setev

Tisti, ki doma že imate ognjič, se vam za njegovo gojenje ni treba prav posebej truditi, saj se seme samo zaseje in tako ognjič na vašem vrtu v naslednjem letu ponovno lepo cveti v še večjem številu cvetov kot prejšnje leto. Nemalokrat lahko slišimo, da ga ima nekdo ”že preveč” in ga zato redči.

Sicer pa je najprimernejši čas za setev marec (lahko tudi april). Ko so rastlinice visoke 5 centimetrov, jih preredčimo. V času rasti prst večkrat tudi okopljemo in zrahljamo, oplevemo.

Nabiranje in sušenje

Za zdravilne namene uporabljamo izključno cvetove. Ti vsebujejo karotinoide, flavonoide, eterično olje, saponoine ter polisaharide.

Nabiramo le nepoškodovane cvetne koške, iz katerih obtrgamo jezičaste cvetove. Najkakovostnejši cvetovi so v juliju in v avgustu. Najbolj priporočljivo je, da ognjič nabiramo ob sončnem, suhem vremenu in sušimo na prepihu. Med samim sušenjem, tako kot je to v navadi pri vseh zeliščih, cvetove večkrat premešamo in izločimo morebiti poškodovane, odstranimo tudi smeti itd.

Ko je ognjič posušen, ga shranimo v posodo, ki dobro tesni in ne prepušča svetlobe. Opremimo z napisom o vsebini posode, letu nabiranja in sušenja.

Uporaba

Ognjič je stalnica v zdravilstvu. Njegova uporaba je zelo pogosta. Sploh zunanja uporaba je najbolj pogosta in tudi zelo učinkovita. Tako lahko mazilo iz ognjiča pomaga pri celjenju prask, odrgnin in ran. Blaži opekline, izpuščaje in pa tudi akne. Kot že omenjeno, iz časov Starih Egipčanov pa ognjičevo mazilo tudi gladi in pomlajuje kožo.

Eterično olje je učinkovito pri zdravljenju glivičnih obolenj stopal. Pomaga pa tudi pri ženskah z vaginalnim glivičnim vnetjem. Uporablja se tudi ognjičeva tinktura (ognjič namočen v žganje). Ta se uporablja pri zmečkaninah, oteklinah, podplutbah in pretegnjenih mišicah. Znano je tudi ognjičevo olje.

 Ognjič pa se uporablja tudi notranje. Čaj pomaga pri črevesnih in želodčnih težavah, čisti kri. Kot podpora drugim zdravilom se ognjičev čaj pije pri rakavih boleznih. Deluje tudi kot diuretik in spodbuja znojenje. Čaj iz ognjiča ugodno vpliva tudi v menopavzi, saj ureja pravilen odliv krvi. Prav tako ga priporočajo ženskam za pitje teden dni pred pričakovanim mesečnim ciklusom, saj ureja čiščenje. Ravno zato ognjičevega čaja ne smejo piti nosečnice, saj lahko privede do splava. Pitje se prav tako ne priporoča doječim materam (velja za notranjo uporabo). Tudi alergiki morajo previdno ravnati pri uporabi ognjiča.

Domača ognjičeva krema

Sama že nekaj let delam domačo ognjičevo kremo. Način je zelo preprost, uporaba pa zelo široka in blagodejna. To kremo uporabljam bodisi zgolj za vlaženje kože ali pa mazanje ran.

Za izdelavo domače ognjičeve kreme potrebujete:

• 500 g rastlinske masti
• 5-10 žlic olivnega olja

približno 100 – 150 svežih cvetov ognjiča (uporabimo le jezičaste cvetove, koške zavržemo).

Postopek:

Mast in ognjič damo v posodo, ki jo imamo na zmernem ognju. Ves čas mešamo, dokler se mast ne stopi. Zelo pazimo, da mast ne začne vreti (cvrčati)! Malo pred koncem dodamo še oljčno olje. Ko vse skupaj doseže točko pred vretjem, posodo odstavimo z ognja. Pustimo na sobni temperaturi, da se strdi. Stoji naj vsaj en dan, raje več (sama običajno pustim stati dva dni). Potem ponovno segrejemo in pri tem zopet pazimo, da nam ne zavre. Ko se stopi (pred vretjem), odstavimo in skozi gazo ali drobno cedilo precedimo mast in ognjič. Nato prelijemo v posodice za kremo (najlažje je, da si shranite kakšne stare posodice, že porabljenih krem) in pustimo, da se strdi. Uporabljamo.

Ta krema je odlična in lahko mazljiva (zaradi dodanega olivnega olja). Nekateri naredijo takšno kremo v celoti iz kokosove masti (ne tiste za kuhanje!) – kupite jo v bio trgovinah. Takšna je primerna za mazanje celotnega telesa, obraza, saj k negi telesa tako svoje prispeva tudi kokosova mast.

Včasih so ognjičevo kremo delali na svinjski masti. Ta ni imela tako lepega vonja in ni bila tako lepo mazljiva. Bila pa je tudi hitreje pokvarljiva. Kakorkoli že, lahko jo naredite iz rastlinske, svinjske ali pa kokosove masti. V vsakem primeru bo delovala blagodejno.

Ognjičevo olje

Poznano pa je tudi ognjičevo olje, ki ga lahko uporabljamo tudi kot blag zaščitni faktor pred soncem, vendar nikakor ni nadomestilo zaščitnim kremam za sončenje! Ognjičevo olje krepi tonus kože in pospešuje cirkulacijo krvi. Lajša tudi opekline od sonca.

Seveda ga lahko pripravimo sami. Kako?

Steklenico do 1/3 napolnimo s cvetovi ognjiča (brez koškov) in zalijemo z olivnim oljem. Zaprto postavimo na sonce za približno 40 dni oziroma tako dolgo, dokler cvetni listi ”ne padejo dol” na dno steklenice. Takrat vsebino precedimo in shranimo v temen, suh prostor.

In še namig za vse vrtičkarje – ognjič ne sme manjkati v zelenjavnem vrtu, odganja namreč najrazličnejše škodljivce!