Vijolica – drobna lepotička, ki diši po zdravju.

Vijolica, le kdo je ne pozna. Vijolica je znanilka pomladi, ki jo velikokrat občudujemo, vonjamo njen čudovit vonj. Malo kdo pa ve, da vijolice pravzaprav kar dišijo po zdravju. Ste vedeli, da so vijolice zelišče, zdravilna rastlina? Res je, vijolica ni le lepa in dišeča spomladanska cvetlica, pač pa ima v sebi tudi zdravilno moč. Njeno botanično ime je: viola odorata.

Vijolica: kje in kdaj jo najdemo?

Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolice:

• dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve
• bledo-modro nedišečo vijolico.

Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj.

Vijolice cvetijo vse od marca do aprila. Cvetovi so različnih barv. Od vijoličastih do skorajda belih oziroma bledo-modrih odtenkov.

Vijolica: kaj in kdaj nabiramo, kako sušimo?

Katere dele vijolice lahko nabiramo? Vse! Zdravilni so tako cvetovi in listi vijolice, kot tudi njene korenine. Seveda pa, tako, kot pri vseh zeliščih, tudi pri vijolicah obstajajo pravila, kdaj se nabirajo določeni deli.

Vijolica – cvetovi in listi

Cvetove in liste vijolice nabiramo v času njenega cvetenja. Torej v marcu in aprilu. Cvetove vijolice moramo posušiti hitro, saj sicer počrnijo in izgubijo vse zdravilne učinke. Posušene cvetove in liste vijolice hranimo v suhem, a zračnem prostoru, v embalaž, ki je primerna za zelišča.

Vijolica – korenine

Korenine vijolice kopljemo v oktobru in novembru. Pri kopanju koreninic bodite prijazni do matere narave in ne izkopljite vseh korenin. Saj si vsi želimo, da bi naslednjo pomlad, drobne, male, dišeče vijolice ponovno pokukale na plan.

O sušenju in shranjevanju zelišč sem že pisala, kaj več si tako lahko preberete v prispevku: Zelišča – nabiranje in shranjevanje.

Vijolica: uporaba

Vijolica je zelo cenjeno zelišče. Predvsem za dihala.  Pomaga pri izkašljevanju, sploh pri oslovskem kašlju. Vijolica se priporoča tudi za uporabo pri vnetem grlu in bronhitisu – takrat čaj vijolice priporočajo za grgranje. Vijolica je tudi v pomoč pri lajšanju težke sape.

Čaj iz vijolice čisti kri in tako posredno pomaga proti kožnim boleznim. S čajem vijolice si lahko tudi izmivamo kožo.

V kolikor si pripravimo čaj iz cele vijolice (listi, cvet, korenina), nam bo pomagal pri zdravljenju vnetih ledvic.

Zmečkane (sveže) liste vijolice lahko denemo na otekla mesta.

Vijolica nam bo pomagala tudi zoper glavobol in migreno. V kolikor nas mučijo migrene, liste vijolice zavremo v kisu in si jih nato (mlačne) pritisnemo na čelo in zatilje.

V kolikor imamo vnetje ustne sluznice, si pomagamo s čajem – izpiramo. Čaj skuhamo iz listov in cvetov.

Vijolica deluje tudi pomirjevalno. Zato pomirja živce in se obnese pri histeriji, hipohondirji, nespečnosti, občutku strahu in živčnem utripu srca. V teh primerih pijemo čaj.

Čaj iz vijolice pripomore tudi k hitrejšemu okrevanju ošpic in škrlatinke pri otrocih. V takšnih primerih otroku v pitje ponudimo čaj iz mešanice naslednjih zelišč: vijolica, žajbelj, meta in rman. Čaju dodamo še mleko in med. Odmerek: vsako uro, otroku v pitje ponudimo 1 jedilno žlico čaja.

Vijolica: ”Sirup dišeče vijolice”

Iz vijolice lahko izdelamo tudi Sirup dišeče vijolice, ki pomaga pri nespečnosti in v primeru, da so naša pljuča polna sluzi. Sirup vijolice tudi krepi srce.

Sirup dišeče vijolice – priprava

1 liter cvetja poparimo z 1 litrom vrele vode, premešamo z leseno kuhalnico in pustimo namočeno 10 ur. Odcedimo in vodo, ki smo jo odcedili ponovno zavremo in z njo poparimo nov, svež liter cvetov vijolice. Cvetov, ki smo jih precedili ne zavržemo, ampak jih shranimo. Ta postopek ponovimo nekje 3 do 4 krat. Večkrat, bolje bo. Na koncu iz cvetja iztisnemo sok, ga pogrejemo, malo ohladimo in mu dodamo toliko medu, da dobimo sirupu podobno zmes.

Za konec z vami delim še otroško pesem o vijolici:

Vijolica

Iz zemlje je pokukala drobna vijolica.
Vijolica, vijolica, kako lepo cvetiš.

Da sonce bi pozdravila, se je nadišavila.
Vijolica, vijolica, kako lepo dišiš.

(avtorica pesmi: Mira Voglar)