Materina dušica, zel moči in poguma

Materina dušica gre tudi v domači zeliščni liker tete Pehte – domači jagermeister.

Materina dušica (latinsko Thymus serpyllum), imenovana tudi divji timijan, spada v družino ustnatic. Materina dušica je po videzu zelo podobna vrtnemu timijanu (Thymus vulgaris). Je do 20 centimetrov visok grmiček, ki ima olesnelo korenino iz katere poganjajo številna stebelca. Cvetovi so zbrani v socvetju in so značilne škrtatne ali temnorožnate barve. Materina dušica cveti od junija pa tja do oktobra. Zato jo v tem času že lahko najdemo in naberemo. Materina dušica ima svoj značilen, oster vonj, kar je posledica tega, da vsebuje predvsem eterična olja. Poleg eteričnih olj pa vsebuje še: čreslovine in flavonoide.

Materina dušica je bila cenjena že v času Starih Egipčanov. Uporabljali so jo pri balzamiranju in umivanju umrlih. Njeno ime Thymus v prevodu pomeni moč in pogum.

Nabiranje in sušenje

Materina dušica ima rada suha, sončna pobočja. Tako jo najdemo ob poteh, na pašnikih, po skalah, nasipih,… Doma je skoraj po vsej Evropi in tudi v Aziji.

V zdravilne namene nabiramo nadzemne dele. Materina dušica pa je kot začimba uporabna tudi v kulinariki – dodaja se na začetku kuhanja.

Nabiramo cvetoče, neolesenele dele – cvetove in liste. Ko je materina dušica nabrana jo skrbno pregledamo in odstranimo vse morebitne slabe dele. Na tanko razgrnemo in sušimo v senčnem, zračnem, suhem in čistem prostoru. Posušeno shranimo v posodo, ki dobro tesni.

Pri sušenju pa ima materina dušica posebno pravilo: med sušenjem je ne smemo prijmati z rokami, zato jo obračamo z lesenimi ali steklenimi paličicami. 

Uporaba

Materina dušica je znanstveno priznana zel, ki pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti. Razkužuje dihalne poti, pomirja kašelj, uspava. Pomirja in krepi živce. Pospešuje tudi potenje in prebavo. Sprošča krče. Čaj materine dušice, kateremu dodamo med, olajšuje in pospešuje porod. Čaj je koristen tudi pri motnjah v ledvicah in mehurju. Pomaga pa tudi ženskam z nerednimi menstruacijami. Nikakor pa ne smem pozabiti blagodejnega učinka, ki ga ima čaj materine dušice na zdravljenje pljučnice, obolelih bronhijev in pri gnojenju pljuč. Materina dušica je pogosto uporabljena tudi kot kopel. Nameni kopeli so različni. Lahko je sproščujoča kopel ki sprošča in miri živce, umirja. Ali pa je kopel, ki si jo pripravimo, ko smo prehlajeni, da sprostimo dihalne poti. Kot kopel pa je učinkovita tudi pri oslabelih in revmatičnih ljudeh.

Materina dušica je primerna tudi za pripravo olja ali tinkture (materina dušica namočena v žganje). Tako pripravljena materina dušica je primerna za zdravljenje bakterijskih obolenj pljuč in črevesja. Z masiranjem jo uporabljamo pri revmi in drhtenju udov. Krepi možgane. Pravijo, da če nas boli glava, pest materine dušice položimo pod klobuk ali ruto. In glavobol nas bo minil.

Stranski učinki uporabe materine dušice niso znani.

Tudi v veterini je materina dušica uporabna rastlina. S tinkturo naj bi masirali mlado živino, ki je v svojem razvoju zaostala. Čebelarji pa vedo, da je materina sušica koristna paša čebelam, saj deluje proti bakterijskim boleznim.

Zakaj ime Materina dušica?

Že kot otrok sem se vedno spraševala zakaj se ta rastlina tako imenuje. Še danes, ko jo zagledam, najprej pomislim na mamo in moji babici. Našla sem dve razlagi.

Po prvi, naj bi materina dušica dobila takšno ime po Boginji – Maddoni. Ta naj bi na tej rastlini počivala v času njenega pobega v Egipt.

Druga razlaga, meni osebno ljubša, pa naslednja:

Pred mnogo leti sta živela ubožna toda poštena človeka, ki sta imela edino hčer Anico. Bila jima je v veselje in žalost; veselje, ker je bila zala in dobra deklica, žalost, ker je oče in mati zaradi prevelikega uboštva nista mogla vzgajati tako, kakor bi jo bila rada. Ali to še ni bilo vse. Nenadoma se pritepe v oni kraj, kjer so živali Aničini roditelji, črna kuga. Prva žrtev te grozovite bolezni je bila Aničina mati. Anica je imela komaj osem let, ko so ji pokopali dobro mater. Sirota je bil brez tolažbe, in ljudje so jo videli pogostoma na materinem grobu. Oče zaradi obilega dela ni mogel pogostoma na pokopališče, zato je bil materin grob zapuščen in pust, ker Anica še ni znala saditi cvetic. To se je milo storilo samemu Bogu, in ukazal je, da so na materinem grobu vzrasle same majhne in lepo dehteče cvetice. Ko jih je Anica prvič ugledala na materinem grobu, bila jih je močno vesela. Takoj odhiti po očeta, in tudi oče mora ž njo na pokopališče. 

Anica pokaže očetu te majhne rožnordeče cvetove in vpraša: »Je li, oče, kako so lepi? In kako se imenujejo te nežne cvetice?«

Oče, ki še nikoli ni videl takih cvetic, bil je v zadregi, a naposled je dejal: »Materina dušica! Ali vidiš, kako je ta cvetičica preprosta, čedna in veder tako mila in prijetna, kakor je bila plemenita duša rajne tvoje matere!«

Preprosti človek je to prav povedal, in odsihdob se imenuje to cvetje »materina dušica«.’

(Vir: Wikivir, http://sl.wikisource.org/wiki/Zakaj_ima_materina_du%C5%A1ica_to_ime%3F ) avtor: Anton Brezovnik, oktober 2012)