Sivka – simbol spokoja, ljubezni in čistosti

Sivka – meni najljubša rastlina. Sama sem preprosto očarana nad njenim vonjem, barvo in vsem kar mi sivka predstavlja. Ko jo zagledam se mi pred očmi prikažejo na videz neskončna polja cvetoče sivke. Če bi me kdo vprašal, katera rastlina mi predstavlja srečo in pomirjenost, bi brez pomisleka izstrelila:”Sivka!”.  Vsekakor pa sivka ni le zelišče. Je tudi začimba. Pa rastlina, ki jo uporabljamo v kozmetične namene (kar pomislite, kako sproščujoča je lahko masaža s sivkinim eteričnim oljem). Poznamo pa seveda tudi sivkino kremo in še kaj. Konec koncev pa je sivka tudi cvetlica, ki jo lahko uporabimo v cvetličnih aranžmajih in dekoracijah (sama sem jo celo imela v poročnem šopku).

Foto: osebni arhiv

Sivkino botanično ime je Lavandula spica L. in spada v družino ustnatic (enako kot žajbelj). Naj že na začetku poudarim, da obstaja več vrst sivke, tako poznamo tudi recimo Ozkolistno sivko – Lavandula angustifoila Mill., imenovana tudi angleška sivka, ki je edina vrsta sivke, ki je tudi užitna in tako lahko uporabljena v kulinarične namene. Prepoznamo jo po tem, da je nižja, ima zgolj eno ne-razvejano steblo na katerem je en cvet in seveda ozke liste.

Sicer pa sivka (prvotno) izhaja iz zahodnega Sredozemlja. Dandanes pa uspeva malo da ne po vsej Evropi. Pri tem naj ne pozabim omeniti znamenitih polj cvetoče sivke v francoski Provansi. Le kdo še ni slišal zanje? Sivka pa uspešno uspeva na naših vrtovih.

Sivka je večletna rastlina, ki ima močno razvito korenino. Iz korenine zraste veliko razvejanih stebelc, ki so v spodjem delu olesenela. Listi sivke so majhni, ozki. Vsa rastlina pa je posejana z drobnimi sivimi ”dlačicami”. Cvetovi sivke so podobni klasju in so vijolično-modre barve. Sivka praviloma cveti od julija do avgusta.

Množenje sivke

Sivko lahko množimo z deljenjem starejših grmičkov. Kako? Odrasle korenike narečemo na približno 15 do 20 centimetrov dolge dele, ki jih spomladi posadimo v vrste. Sadimo v razdalji 15 centimetrov in 8 centimetrov globoko, da se ukoreninijo. Zgodaj jeseni jih izorjemo in ukoreninjene sadike preselimo na njeno stalno mesto. V kolikor pa imate namen posaditi le en grmiček, pa seveda lahko le-tega že spomladi posadite na njegovo stalno mesto. Možno pa je tudi razmnoževanje s semeni, a ta način ni tako pogost (vsaj v domači uporabi ne). Sivka je odporna proti suši in nizkim temperaturam. Prav tako pa ni občutljiva za škodljivce in razne bolezni.

Nabiranje in sušenje

Sivko žanjemo v času polnega cveta. Saj takrat sivka vsebuje največ eteričnih olj. Sušenje sivke – le kdo še ni videl šopov sivke, povezanih skupaj in obešenih s cvetovi navzdol? Preprost način sušenja, bi lahko rekli. Vendar moramo paziti, da sušimo v senci, in pa nekje, kjer je zračnost. Ko skupaj povezujemo socvetja sivke, moramo paziti tudi na to, da skupaj ne povežemo preveč stebelc. Med sušenjem sivko obračamo, saj s tem že med samim sušenjem opazimo morebitne nepravilnosti.

Sivke pa ne sušimo vedno. Pravijo, da sivka takoj po žetvi vsebuje največ eteričnih olj. Prav tako največ olj dobijo iz sveže sivke. Zato jo destilirajo takoj po žetvi in tako pridobijo eterično olje. Sveža sivka pa se lahko uporabi tudi v kulinariki (več o tem v nadaljevanju).

 Sivka: uporaba

Uporaba sivke je res zelo različna. Od obešanja šopkov sivke (ali pa blazinic napolnjenih s suhimi cvetovi) v omaro z oblačili za preganjanje moljev in hkrati odišavljenje oblačil, do uporabe v zdravilne namene in v kulinariki. Do uporabe za aranžiranje in dekoracijo – šopek sveže ali pa posušene sivke bo dal vašemu domu lep izgled, hkrati pa še prijeten vonj.

Že v srednjem veku so odkrili, da sivka učinkuje na pomirjajoč spanec. Ker sivka vsebuje eterična olja in čreslovine, tistim, ki imate težave s spancem, priporočam pitje dveh skodelic sivkinega čaja pred spanjem.

Čaj iz sivke, ki pomirja in krepi spanec: 2 čajni žlički sivkinih cvetov prelijemo z eno skodelico vroče vode, pustimo 10 minut in nato precedimo. Tako pripravljen čaj pijemo pred spanjem . (Recept za čaj iz knjige: Priročnik samostanskega zdravilstva).

Eterična olja sivke imajo pomirjevalni in izravnalni učinek. Če smo utrujeni nas poživi, če smo nervozni nas pomiri. Sivkino eterično olje lahko prežene celo glavobol (tudi migrene). Sama, pa sem, po nasvetu znanke, odkrila še eno praktično in predvsem učinkovito uporabo sivkinega eteričnega olja. Ko smo prehlajeni in nam teče iz nosu in/ali imamo zamašene sinuse, takrat si na kazalec in sredinec nanesemo malo naravnega sivkinega eteričnega olja in si namažemo predel sinusov (po nosu navzgor, med očmi – pazljivo!, in pa ob predelu obrvi).  Sivkino eterično olje lahko nanesemo tudi na konico vatirane palčke, jo previdno vstavimo v nosno odprtino in globoko vdihnemo, za vsako nosnico uporabimo svojo vatirano palčko. Na ta način se nam sprostijo in očistijo sinusi, oziroma nos. Hkrati pa nas prijeten vonj sivke tudi pomirja.

To je le nekaj zdravilnih učinkov sivke, med drugim sivka zdravi še: deluje proti božjasti in kapi. Pomaga pri živčnem utripu srca, drhtenju udov, omedlevici in omotici. Kopel iz sivke zdravi revmo, neredno menstruacijo in bolečine v spodnjem delu telesa. Cvetje sivke, namočeno v špirit ali žganje, pa celo pomaga pri izpadanju las in proti prhljaju (s takšno mešanico masiramo lasišče). Sivka je primerna tudi pri zlatenici, saj čisti jetra. In še kaj bi se našlo.

Uporaba sivke v kulinariki je morda nekoliko zanemarjena, a opažam, da zadnja leta ponovno  prihaja v ospredje.

Tu naj ponovno napišem opozorilo  – užitna je zgolj ena vrsta sivke, ki se imenuje Ozkolistna sivka oziroma Lavandula angustifolia.

To res ni nepomemben podatek, saj bi pri zaužitju drugih vrst sivke lahko prišlo do prebavnih težav in slabosti. Ob morebiti zaužiti večji količini pa celo do zastrupitve. Seveda pa je treba pri sivki, ki jo uporabljamo v kulinariki (pa tudi za zdravilstvo), paziti da je ta pridelana brez pesticidov ali drugih kemičnih sredstev. Če boste kupovali sivko, tako lahko kupite sivko, ki je pridelana prav v kulinarične namene. Seveda, pa jo lahko pridelate na domačem vrtu.

Sivko jedem dodajamo svežo ali pa posušeno. Primerna je kot začimba mesu in mesnim omakam, kot dodatek marmeladi in sladicam, ter seveda solati. Ne pozabimo pa tudi na čokolado – čokolado s sivko. Poznavalci pravijo, da je zelo okusna. Najpogostejši in najverjetneje najbolj poznan način uporabe (ki je tako kulinaričen kot zdravilen) pa je seveda priprava sivkinega čaja.

Pogosto pa se sivka uporablja v kombinaciji s sladkorjem. To mešanico imenujemo ”Sivkin sladkor”. Suhe cvetove sivke zmešamo s sladkorjem v razmerju 1 čajna žlička sivke : štiri skodelice sladkorja. Mešanico pustimo stati nekaj tednov. Nato sladkor uporabimo kot običajno – za sladkanje čaja, v sladicah, itd.

Zadnje čase pa so v ”modi” tudi sivkini piškoti. Te naredimo tako, da osnovnemu receptu za piškote dodamo cvetove sivke.

Če pa imate radi limonado, vam bo morda všeč ta recept za limonado s sivko, ki mi ga je zaupala znanka.

Limonada s sivko

V večji lonec nalijemo dve do tri skodelice vode. Dodamo skodelico sladkorja in mešanico zavremo. Med tem mešamo toliko časa, da se sladkor stopi. Nato mešanici dodamo eno žlico (jedilno) posušenih cvetov sivke ter vse skupaj odstavimo z ognja. Pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se ohladi. Takrat mešanici dodamo sok 5 ali 6 limon (odvisno kaj vam je bolj ”po okusu”). Za nekaj časa postavimo v hladilnik, da se limonada res dobro ohladi, po želji dodamo še kakšno kocko ledu in dobro ohlajeno postrežemo.

Prihajajoči poletni dnevi bodo kot nalašč za preizkušanje takšne limonade s sivko, kajne?

In kot že naslov mojega prispevka pove, je sivka od nekdaj veljala za rastlino, ki prinaša spokoj, ljubezen in čistost. Zato bom napisala kar takole – naj bo vaše življenje polno sivke!