Drobnjak – poln vsega dobrega
Drobnjak najdemo na malodane vsakem vrtu. Pa ste vedeli, da je drobnjak pravzaprav prava vitaminska bomba? Res je. Ne le da je začimba, ki jo s pridom uporabljamo v kulinariki, ampak je drobnjak poln vitaminov in pozitivno vpliva na naše telo, zato bi lahko rekli, da spada med zelišča.
Drobnjak, Allium schoenoprasum, je trajnica in je najmanjša vrsta užitnih čebul in izhaja iz rodu Allium (luk). Zanimivo je, da izvira tako iz Azije, Evrope kot Severne Amerike. In tako je drobnjak edina vrsta iz rodu luk, ki izhaja tako iz stare kot nove celine.
Gojenje in razmnoževanje drobnjaka
Drobnjak povsem enostavno lahko gojimo sami na vrtu. Drobnjak je trajnica, ki zraste do 50 cm visoko. Čebulice drobnjaka so majhne in stožčaste oblike, rastejo v gostih skupinah. Listi drobnjaka so votli, ozki in zeleni. Imajo valjasto obliko in so široki le 2-3 milimetre. Cvetovi so bledo vijolične barve, so zvezdasto oblikovani in imajo 6 cvetnih listov, široki so do 2 centimetra. Drobnjak cveti v gostih socvetjih po 10 do 30 cvetov in cveti od aprila do maja.
Zanimivo je, da drobnjak sicer odganja neželene insekte, hkrati pa privablja čebele. Zakaj? Cvetovi drobnjaka vsebujejo žveplove sestavine, ki so privlačne za čebele.
Cvet drobnjaka, foto: Irena S. Trojar
V kolikor bi želeli drobnjak sejati, strokovnjaki priporočajo, da s tem pričnete že v januarju. Drobnjak se namreč v začetku počasi razvija. Sejte ga v lončke ali šote tablete, temperatura naj bo med 15-20 °C. Prav tako za vzklitje drobnjak potrebuje stalno vlago. Nato ga, ko drobnjak razvije vsaj dva para listov, lahko presadite na prosto.
Je drobnjak že na vašem vrtu? So grmički že večji? Potem, strokovnjaki svetujejo, da obstoječe šope drobnjaka razdelite na manjše grmičke. Med njimi naj bo približno 30 centimetrov prostora. To zgodite zgodaj spomladi.
Foto: Irena S. Trojar
Drobnjak potrebuje veliko sončne svetlobe, zato ga posadite na sončno lego. Zemlja pa naj bo dobro izsušena in organsko bogata, s pH vrednostjo 6-7. Je odporen na mraz, prav tako pa prenese tudi sušo. Nič pa ne bo imel proti, če ga občasno malo okopljete in oplevete plevel, sicer drobnjak pa ni zahtevna rastlina za gojenje.
Lahko ga gojite tudi v lončku na balkonu ali v stanovanju. Pri tem pazite le na to, da ne bo imel direktne sončne svetlobe.
Kdaj je čas, da porežemo drobnjak?
Ko drobnjakovi listi zrastejo nekje do višine 15 centimetrov že lahko pričnemo z rezanjem. Najboljše je, da drobnjak uporabimo svež. Svežega lahko za kratek čas shranimo tudi v hladilnik. Sicer pa lahko liste drobnjaka tudi zamrznemo ali pa posušimo in ga tako shranimo za dni, ko ni sezona drobnjaka.
Pomembno je, da ko režemo drobnjak, njegove liste porežemo do same osnove. V obdobju rasti to počnemo redno, saj bodo listi ponovno zrasli.
Uporaba drobnjaka v kulinariki
Drobnjak je poznan in uporabljen malodane v vsakem gospodinjstvu. Svež drobnjak, ki ga nasekljamo uporabljamo kot začimbo solatam, ribam, krompirju, omakam in prelivom, juham in ostalim jedem. Odličen je tudi v kombinaciji s skuto. Ste ga že poskusili? Ne? Potem morate poskusiti. Na kruh namažite nekaj skute, posujte z nasekljanimi listi drobnjaka in okusna malica je pripravljena.
Uporabni in užitni so tudi cvetovi. So prav prijetna popestritev solatam. Sicer pa s cvetovi drobnjaka običajno okrasimo jedi.
Ker ima drobnjak, v primerjavi s svojim sorodnikom česnom bolj blag okus, bo morda všeč tudi tistim, ki ne marajo česna.
Drobnjak – njegovi pozitivni učinki
Kot sem že omenila, je drobnjak prava vitaminska bomba. 100 gramov drobnjaka vsebuje okoli 50 mg vitamina C, kar pa predstavlja kar 85% dnevne priporočljive količine vitamina C.
Vitamin C pa ni edini vitamin, ki se skriva v drobnjaku. Tudi vitamin B12 je v njem. Vitamin B12 je zelo pomemben vitamin, saj skrbi za kvaliteto krvi in pravilno delovanje živčnega sistema, nastajanje celic in še in še. Drobnjak pa vsebuje tudi zelo veliko vitamina A (vitamin A je predvsem zelo pomemben vitamin za naš vid). Vsebuje pa tudi železo.
Sicer pa so učinki drobnjaka zelo podobni učinkom njegovega sorodnika česna, le da so v manjših količinah. Zato je drobnjak odlična rešitev za tiste, ki česna ne marajo ali jim je njegov okus morda premočan in ga ne prenašajo.
Več kot odlično vpliva na prebavo, med drugim odstranjuje črevesne zajedavce in očisti črevesno tkivo navlake, ki se je v črevesju nabrala skozi zimo. Drobnjak ima diuretični učinek, saj vzpodbuja delovanje ledvic. Tako pomaga pri odvajanju strupov iz telesa, topi pa tudi sluzi v telesu.
Drobnjak pozitivno vpliva na naš imunski sistem, saj nam ga pomaga krepiti. Pomagal pa naj bi tudi zoper spomladansko utrujenost in nas ščitil pred prehladnimi obolenji (predvsem zaradi kombinacije železa in vitamina).
Foto: Irena S. Trojar
Imate težave z visokim krvnim pritiskom? Drobnjak pomaga tudi zoper le-tega, saj ga znižuje. Znižuje pa tudi raven holesterola in širi žile.
Poleg vsega naštetega je tudi antioksidant in zavira procese staranja. Deluje pa tudi kot antibiotik, saj deluje proti glivičnim obolenjem. In prav tako kot česen, tudi drobnjak deluje kot antibiotik. Deluje pa tudi antiseptično (uničuje in preprečuje nastanek mikroorganizmov na koži in sluznici).
Čebulice drobnjaka, zaradi vsebnosti fenolnih spojin, pa celo pomagajo v boju proti raku, saj vplivajo na zmanjšanje nenormalne rasti celic, ki je sicer značilna za rakava obolenja.
Izvleček iz semen drobnjaka pa je tudi afrodiziak. Zato nikar ne zavrzite njegovih cvetov, ampak jih zaužijte.
