Širokolistni ali veliki trpotec
Širokolistni trpotec, imenovan tudi veliki trpotec, Plantago maior, prihaja iz družine trpotčevk in prvotno izhaja iz severne poloble, a je danes razširjen po celem svetu. Veliki oziroma širokolistni trpotec je bil cenjen že v staro-kitajskem zdravilstvu. Poznamo tri vrste trpotca in vsem trem pripisujejo približno enako zdravilno moč.
Vrste trpotca:
- suličasti trpotec (ozkolistni),
- srednji trpotec,
- veliki (širokolistni) trpotec.
Širokolistni trpotec raste predvsem ob poteh in travnikih. Najdemo ga vse od nižin pa do višje ležečih pobočij. Prepoznamo ga po njegovih značilnik širokih in dolgopecljatih listih, ki so ovalne oblike. Dobro so vidne tudi žile, ki se zožijo v listni pecelj. Običajno je na listu trpotca do 7 žil. Listi rastejo iz pritalne rozete. Listi širokolistnega trpotca so običajno goli, lahko pa boste našli tudi kakšnega, ki je delno porasel z dlačicami.
Cvetovi širokolistnega trpotca rastejo na vrhu brez listnega stebla in so dolgi in ozki in rastejo v socvetjih. Veliki trpotec cveti tja od maja pa do septembra. V semenih cvetov se skrivajo zdravilni učinki.
Veliki ali širokolistni trpotec – zdravilni učinki
V zdravilne namene nabiramo liste in cvetove širokolistnega trpotca. Liste nabiramo od maja do junija in jih hitro posušimo v suhem, senčnem in zračnem prostoru. Liste moramo posušiti hitro zato, ker bi sicer počrneli. Počrnelih listov ne uporabljamo. Zato je morda še najbolj smotrno, da širokolistni trpotec sušimo kar v sušilnikih sadja (ali v elektični pečici), pri čemer pazimo, da temperatura sušenja ne preseže 50 °C.
Za razliko od suličasneta trpotca, ki je učinkovit pri zdravljenju pljučnih in drugih notranjih bolezni, širokolistni trpotec uporabljamo predvsem kot obkladek.
Sveže liste, ki jih med prsti zmečkamo kot obkladek polagamo na:
- manjše rane in odrgnine,
- pike žuželk (čebele, ose, komarji,…),
- kurja očesa.
Topli obkladki širokolistnega trpotca (povremo sveže ali posušene liste) pa so v pomoč pri:
- pekočih in utrujenih nogah,
- golenskih razjedah.
V zdravilne namene pa se lahko uporabi tudi seme iz cvetov velikega trpotca. Trpotčevo seme je učinkovita pomoč pri preprečevanju nastanka peska v ledvičnih kamnih (več o ledvičnih kamnih si lahko preberete tu).
Širokolistni trpotec pa je seveda uporaben tudi kot zel iz katere pripravimo čaj. Pitje čaja iz velikega trpotca se priporoča predvsem za lajšanje izkašljevanja, v pomoč pa je tudi pri hemoroidih močnem belem toku, driski, pri boleznih jeter, želodca, pljuč in črevesja.
Pri prehladnih obolenjih pa je zelo učinkovit tudi trpotčev sirup, ki ga pripravimo podobno kot sirup iz smrekovih vršičkov. Potrebujemo: liste velikega trpotca, sladkor in steklen kozarec s pokrovom.
Nabrane liste velikega trpotca stolčemo in jih nato po polasteh nalagamo v steklen kozarec – plast listov širokolistnega trpotca, plast sladkorja, ponovno plast listov, sladkor, … Vrhnja plast mora biti sladkor. Kozarec zapremo in ga za 30-40 dni postavimo na sončno mesto. Po pretečenem času vsebino kozarca precedimo in uporabljamo (hranimo pa v steklenem kozarcu). Ob prehladu pripravek jemljemo trikrat dnevno. Trpotčev sirup lahko pripravite tako iz širokolistnega kot ozkolistnega trpotca.
***
O uporabi širokolistnega trpotca se vedno posvetujte z vašim izbranim zdravnikom.
