Kostanj – zdrav(i) tako ali drugače
V vsakem letnem času nam bogata narava ponudi razne dobrine, ki so koristne za naše zdravje in tudi jeseni je naravnih dobrot kar nekaj. Ko se boste naslednjič sprehajali po gozdu, ne spreglejte bodičastih kroglic, ki nudijo zavetje gladkim plodovom, kostanjem. In ne samo da se lahko s kostanjem v hladnem jesenskem večeru posladkamo, z njim v svoje telo vnesemo tudi določene še kako potrebne vitamine in minerale.
Pravi kostanj najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške. Raste do nadmorske višine 800 m: Drevo zraste do 35 metrov visoko in doseže premer do 3 metre. Kostanj cveti junija in v začetku julija, plodovi pa dozorijo oktobra. Za dobro uspevanje potrebuje dosti toplote in veliko kalija, ustrezajo pa mu kisla tla. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kilogramov kostanja in tudi listje ni brez pomena, kajti tudi nazobčani listi imajo nekatere zdravilne lastnosti.
Hranilna sestava in zdravilne lastnosti kostanja
Plodovi kostanja so najbolj zastopani s strani ogljikovih hidratov, predvsem škroba; enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev je veliko manj. Kostanj ima kar nekaj kalorij (pečen cca. 250 kcal./100 g, kuhan cca. 170 kcal./100g) in ogromno mineralov. V njem najdemo nekaj beljakovin (6%), malo maščob (2%) in veliko folne kisline. Ne vsebuje holesterola in glutena, v njem pa sta tudi kalij in fosfor, med vitamini pa nekaj malega vitaminov C in A, bogat pa je z B1, B3, B6 in B9.
Zaradi njegove bogatosti s kalijem in vsebuje malo natrija je zelo primeren za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Zelo cenjen je kostanjev med, ki ima grenko-sladek in zelo močan okus, vsebuje pa veliko rudnin in cvetnega prahu ter slovi po blagodejnem učinku na dihala. Kot že rečeno, zdravilni so tudi kostanjevi listi, ki jih lahko uporabite pri želodčnih težavah in vam bodo ublažili bolečine v grlu. Pri obeh težavah so koristni poparki in prevretki iz listov. Če pa vas teži bronhitis ali imate napade oslovskega kašlja, vam bo pomagal obkladek, ki ga pripravite s poparjenim posušenim listjem. Zdaj pa še k bodicam. Tudi te niso povsem brez zdravilnega pomena. Čaj iz kostanjevih lupin vam bo pomagal olajšati črevesne težave, predvsem diarejo.
Kaj pa priprava kostanja?
To dejstvo je nekoliko manj znano, ampak kostanj lahko jemo tudi surov; pred zaužitjem mu z nožem odstranimo zunanjo trdo lupino in mehko notranjo, ki se prijema jedra. Surov kostanj ima značilen oster okus in ne bo všeč vsakemu. Sicer pa pri nas kostanj najpogosteje pečemo. Tako pripravljen kostanj si lahko privoščimo tudi na ulicah, kjer ga pečejo v okroglih pečeh. Doma uporabimo žerjavico ali posebno ponev. Preden ga začnemo peči, mu moramo prerezati zunanjo lupino, da ga ne bo med peko razgnalo. Seveda pa lahko kostanj tudi skuhamo. V slani ali sladki vodi ga kuhamo 40 minut in še vročega olupimo. To sta dve najpogostejši uporabi kostanja, imamo pa še druge možnosti. Lahko ga posušimo in zmeljemo v moko. Iz kostanjeve moke potem spečemo torte, kolače, palačinke, uporabimo jo za juhe ali omake … Kot kostanjev pire pa je kostanj uporaben v vsakodnevni kuhinji tako za sladice kot tudi za druge jedi.
Oktober je tu in kostanj vas že čaka v vašem najbližjem gozdu ali diši nekje za vogalom. Pa dober tek!
