Avtor: Sanja

Limonin sirup iz domačega lonca

Na domačem dvorišču nam raste drevo-limonovec. Limonovec nam je prinesel sosed. Drevesce je bilo takrat posajeno v jogurtovem lončku. Podal mi je nasvet, da ga je potrebno “cepiti”, če želimo imeti plodove, sicer bo...

Spremembe so edini zakon v življenju

Spremembe so edini zakon v življenju

Na policah knjigarn ali knjižnic najdemo napisane »uspešne zgodbe« posameznika, ki je uspel. Včasih jih tudi slišimo. Zgodba se navadno prične z otroštvom, ki ga preživi v pomanjkanju materialnih stvari, da o čustveni izolaciji...

Silvestrovo, priprave na najdaljšo noč v letu

Silvestrovo, priprave na najdaljšo noč v letu

Koledarsko leto se zaključuje. Spet. Zame že osemintridesetič. Veseli december. Zunaj  mrzlo, a mesta in vasi grejejo svetleče  lučke. V zraku diši vznemirjenje. To je edini mesec v letu, ki daje upanje ali pa...

Paradižnikova omaka amaterke

Paradižnikova omaka amaterke

Te dni, ko se sprehajam po našem zelenjavnem vrtu, vidim, da narava kipi v obilju sadov. Ne zmoremo jih več sproti pojesti. In nekako ne morem dovoliti, da ti naravni darovi zgnijejo … Kot...

Srajca nikoli ne skrije značaja

Srajca nikoli ne skrije značaja

Zgodilo se je lani. Imena in kraj sem priredila, dogodek pa je izviren. Tole pa sem napisala zato, da predstavim, da se splača pogovoriti, preveriti in slišati povedano in šele nato ukrepati! To se...

Stalni naslov - nimajo ga vsi

Stalni naslov – nimajo ga vsi

»Sanjica, preberi, prosim,« nasproti mene se usede prijateljica. Preko mize položi stiskan papir. Zazvoni ji telefon, ki ga nemudoma vzame iz žepa. Prednjo postavim vodo in kavo. Ona se usede. »Ja, a se lahko...

Goveja juha – po navdihu moje babice

»Pa ne že spet juha!« Vzklik mojega otroka, ki že sedi za mizo, me prikuje na mesto. Pred njim se v krožniku hladi juha. Goveja juha, z rezanci in kolobarčki oranžnega korenčka. »Prosim?« pristopim...

Zakaj smo brez denarja

Zakaj smo brez denarja

V naši občini je 2.863 prebivalcev. Od tega nas je zaposlenih 1.393. Ja, je  majhna, luštna in čisto vijugasto zavita občina po bregovih in dolinah. V zgodnjem jutru se peljem po glavni cesti, oči...

Za vse so krive petke

Za vse so krive petke

Moji vinsko rdeči salonarji so se tisti dan ujemali s prav takšno vinsko rdečo bluzico iz šifona. K sebi sem tiščala še črno usnjeno torbico, ki mi je visela čez rame in skoraj tekla...

Njen, njegov, njun. Priimek!

Že stotič podrsam s prstom po ekranu mobilnika, ki leži na mizi pred mano. Nestrpno čakam že ves dopoldan, nekaj. A resnično sem si želela ob koncu dneva videti njene oči in njen nasmeh...