Spremembe so edini zakon v življenju

Na policah knjigarn ali knjižnic najdemo napisane »uspešne zgodbe« posameznika, ki je uspel. Včasih jih tudi slišimo. Zgodba se navadno prične z otroštvom, ki ga preživi v pomanjkanju materialnih stvari, da o čustveni izolaciji sploh ne govorimo. Z uspešnim ubojem negativnih izzivov, ki so jim bili nametani na razdrto pot življenja, so stopili na pot uspeha. Vsem uspešnim zgodbam je skupno, da so uspeli. Niso več socialno izolirani, čustveno so stabilni in materialni svet jim ni prioriteta.

Resnica pa je, da se takšne uspešne zgodbe ne zgodijo vsakomur. Pravzaprav jih je manj, kot bi pričakovali. Te uspešne zgodbe posameznikov namreč v svojih zapisih »preskočijo« nekaj neizpodbitnih življenjskih in osebnostnih dejstev, danim le redkim.

»Brez cilja, življenje nima smisla«,

saj, če ne vemo kaj bi radi, nam nihče ne more pomagati! Prisluhniti svojemu notranjemu glasu in se osredotočiti na JAZ in ne na stvari ali ljudi. Narediti realen plan in v glavi ves čas misliti samo na zastavljen cilj. Vsak dan narediti korak, pa tudi če čisto majcen; ta korak nas vodi do cilja.

Večina nas pride do realnega plana. Korake pa izpuščamo…

»Časa nimamo pod nadzorom«,

 ker, včasih stvari pa le ne gredo v smeri korakov, ki jih korakamo. Temu se reče, da nam je na pot stopilo življenje. Takrat si je potrebno prilagoditi pot in si dati čas. Prilagodljivost situaciji je nujna. Saj veste, če se vrata zaprejo, je pa okno odprto…

A večina nas stremi le v zaprta vrata, saj se ne upamo premakniti iz mesta!

»Neuspehi tlakujejo pot uspeha.«

Malokdo pomisli, da je pot uspeha, tlakovana s številnimi neuspehi. Neuspeh pravzaprav pomeni poskus, ki pa ni uspel. Je bil rizičen korak, s katerim pač trenutno ni uspelo. To pomeni, da se trudimo, da raziskujemo, da se učimo! Zbiramo podatke na tlakovcih neuspehov… Ampak v resnici je lažje odnehat, kot pa ponovno poskusit, a ne?

»Ljudje smo definirani po stvareh?«

Življenje ni samo dober avtomobil, udobna hiša in udobna potovanja.

Zadnji model dragega avtomobila elegantno vijuga po cesti. Ustavi se pred razkošno, udobno hišo. Stremimo, vzdihnemo in mu zavidamo. Še nadaljnje opazovanje nam prikaže voznika, ki izstopi iz avtomobila. Vstopi v hišo. SAM! Za njim se vrata zaprejo. Štiri stene so enake pri nas, pri njem.

Na kocu je pomembno s kom posedite in delite svoje izkušnje vožnje z avtomobilom in s kom vstopite v dom…  Ljudje nismo definirani po stvareh.

»Ne razmišljaj samo, naredi!«

Vsi razmišljamo. Imamo čudovite ideje. So pa popolnoma brez vrednosti. V mislih, v glavi. Ideje dobijo svojo vrednost, ko jih pričnemo udejanjati. Lastna vrednost nam raste z dejanji in ne z besedami. Torej, ne izgubljati časa z besedičenjem.

»Spremembe so edini zakon v življenju«.

V vsakem trenutku se vse spreminja. Mi, okolica, narava, medsebojni odnosi… Vse kar se nam zdi v enem trenutku udobna cona, se lahko že v naslednjem trenutku zruši. V resnici v življenju ni sigurne poti. V vsakem trenutku je potrebno uporabiti prilagodljivost in iznajdljivost. Upiranje spremembam nas zavira, ne zavira pa življenja okrog nas. Spremembe so in bodo, z nami ali brez nas.

»Skrbi so odvečne«

Pretirano razmišljanje o tem, kaj se mogoče lahko zgodi, je izguba dragocenega časa. Razmišljati je potrebno v smeri kaj se je že zgodilo in kako to izkoristiti v korakih zastavljenih ciljev. Ali na kratko: zakaj bi se sekirali na zalogo, reševali bomo, ko tja pridemo!

Ljudje pogosto razmišljamo, da nas bodo materialne stvari osrečile. Resnica pa je, da nas osrečijo le za kratek čas, za čas vznemirjenja. Vzeti je potrebno v roke svoje življenje in z njim spremembe, ki so neizpodbitne, upravljati tako kot si želite in ne tako kot pričakujejo od vas drugi. Slediti srcu, delati v smeri cilja in ob tem uživati. Samo tako lahko zapišemo svojo uspešno zgodbo, katere pa ni nujno postaviti na knjižno polico. Dovolj bo, če bo ostala zapisana v srcih, ki jih bomo pustili, ko bomo prišli na konec poti. Saj veste, edina pravica je, da na koncu vsi odidemo.  Spremembe so edini zakon v življenju, sprejmimo jih z zaupanjem.

In za konec še eno neizpodbitno dejstvo: Če se ne boriš̌ za tisto, kar ti je pomembno … Potem ti v resnici sploh ni tako pomembno!