Avtor: Sanja

Odgovornost otrok do ostarelih staršev

Odgovornost otrok do ostarelih staršev

Življenje se prične, se živi in se zaključi na točki presenečenja. Zgodi se na poseben način, za vsakega posameznika drugače. Vsako posamezno obdobje je zaznamovano s smehom, z jokom in žalostjo. Pravilo, ki bi...

Barve življenja

Zgodnja jutranja ura. Mimo mojega velikega okna, ki zre na osrednji del manjšega mesta, se odvija jutranji direndaj. Starši vozijo otroke v bližnjo šolo, nato se nekateri ustavijo v nasprotni stavbi na jutranji kavi,...

Študentska

S prašnim in zelo ropotajočim avtobusom drvimo proti Mariboru. Sedeži v sebi držijo mlada telesa, ki so polna želja. Študentje polni pričakovanja, da se pravljica iz materinih ust uresniči pa razposajeno vse povprek izmenjujejo...

Novoletni seznam zaobljub

Seznam novoletnih zaobljub

Mesec december mi daje nekakšen poseben čar v letu, saj zaokrožuje koledarsko leto, hkrati pa me pripravi tudi do »čiščenja« predalčkov v mislih. Poiskala sem lanski seznam stvari, ki sem jih želela opraviti oziroma...

Ogledalo

»Si danes vstala z levo nogo?« za mano se je nenadoma znašla sodelavka. Sledila mi je tesno za petami. Nesla sem papirje v najin arhiv. Nisem se zmenila za njene besede, saj se mi...

upanje

Upanje

»Minil je še en dan, že osmi po vrsti! » nogi ji je uspelo spodviti na stolu pod sebe. Prste, prepletene, je imela trdno zvite v pest, ki jo je tiščala v svoje naročje....

mamice

Mamice

Mamice, zbrane ob rednem tedenskem obredu ob kavi in čaju, potem ko smo svoje otroke prepustile vzgoji in izobraževanju v vaški šoli. Preden sem se usedla tudi jaz sem pokukala še v lupinico. Majcen...

Dvajset centov

Dvajset centov

Med prsti sem vrtela ključe avtomobila.  V dlani sem stiskala registracijsko kartico, medtem ko sem v drugi roki držala v pregibu komolca torbico, z dlanjo in prsti pa sem lovila usnjeno jakno. Hitela sem...

TIšina

Tišina

»Jutri ne bom potrebovala prevoza, Nik.» Vozniku sem namenila svoj nasmeh. Pobrala sem torbico in položila prste na utor, da bi si odprla vrata njegovega avtomobila. »Zakaj ne? Ne prideš na delo?« Njegove oči...

Jutro

Stopil sem na ozko potko, ki je vodila do moje garaže, mimo hiške in cvetlične gredice, ki je nujno potrebovala vrtnarjevo spretno roko. Ozrl sem se po soncu, ki je komajda pričelo svojo pot....

Ona in On

»Ne sprašuj se, kaj svet potrebuje. Vprašaj se raje, kaj te osrečuje na tem svetu. Pojdi in naredi to. Svet potrebuje ljudi, ki…« papir mi je spolzel med prsti na mizo. Vklopila sem telefon...