Prehrana in prebavne težave sta zelo povezana pojma. Določena hrana nam lahko povzroči probleme s prebavo, lahko pa nam tudi pomaga.

Zaprtje

Ljudje smo si različni, zato se tudi pogostost izločanja blata razlikuje od posameznika do posameznika. O težavah z zaprtjem govorimo, ko je izločanje blata redkeje kot na tri dni oziroma manj kot trikrat na teden. Še posebej problematično je blato, ki je trdo, suho in majhno, saj poleg drugih težav povzroča tudi bolečino pri odvajanju, ker težko prehaja skozi črevesje. To se zgodi, če se iz debelega črevesja absorbira preveč vode ali če so mišice debelega črevesja oslabele in počasne, saj se blato v črevesju zadržuje preveč časa in zato se absorbira preveč vode.

Odvajanje pa ni edini pokazatelj, da posameznik trpi za zaprtjem, saj je potrebno spremljati tudi ostale simptome: napihnjenost, bolečine v trebuhu in občutek polnega črevesja.

Navadno je zaprtje kratkotrajen pojav in ne predstavlja nevarnosti, lahko pa je zelo moteče in boleče. V primeru, da zaprtja z ustrezno prehrano ne odpravimo in traja dalj časa, lahko vodi v druge zdravstvene zaplete: hemoroidi, analne razpoke in fekalne zagozditve.

Razlogi so različni

K zaprtju so še posebej nagnjene ženske (največkrat med nosečnostjo), starejši odrasli (predvsem po operacijah) in ljudje, ki veliko časa presedijo.

Zaprtje lahko povzročajo tudi nekatera zdravila: zdravila za zmanjševanje kislosti, antidepresivi, zdravila proti bolečinam, nadomestki železa in drugi. Počasno premikanje črevesne vsebine povzročajo tudi nekatera zdravstvena stanja: poškodbe možganov in hrbtenjače, sladkorna bolezen in zmanjšano delovanje ščitnice. Včasih do problema zaprtja pride tudi, če posamezniki ignorirajo oziroma odlašajo potrebo po odvajanju zaradi različnih vzrokov: neprimerno okolje, neprimerne sanitarije, pomanjkanje časa in podobno.

Za zaprtje je pogosto razlog tudi pomanjkanje prehranskih vlaknin (balastnih snovi), ki jih naše telo ne more prebaviti, zato nimajo energijske vrednosti, vendar so zelo pomembne za našo prebavo. Zadosten vnos vlaknin vpliva na hitrejši čas prehoda skozi prebavila, varujejo črevesje, ugodno vplivajo na obnavljanje in delovanje črevesne sluznice, povečujejo volumen blata in mu omogočajo lažji prehod skozi črevesje, zato je izločanje lažje in neboleče.

Hrana, ki je bogata z vlakninami daje občutek daljše sitosti, ker se z njimi volumen hrane poveča, zato se želodec počasneje prazni. Vlaknine tudi znižujejo nivo holesterola in pomagajo pri vzdrževanju enakomernega krvnega sladkorja.

Hrana, ki vsebuje največ vlaknin je sestavljena iz polnovrednih žit, rži, ječmena in ajde. Za zajtrk se priporoča ovsene kosmiče ali muslije, pri katerih je potrebno paziti na dodane sladkorje. Veliko vlaknin vsebuje tudi listnata in gomoljasta zelenjava, sadje (pri katerem moramo tudi biti zmerni, saj vsebuje veliko sladkorja), stročnicah, lanenih semenih in oreščkih.

Pri raznih kosmičih in muslijih ne priporočam vsakodnevnega uživanja, saj se lahko v takem primeru črevesje preveč prečisti.

Pri zaprtosti moramo tudi popiti večje količine vode in nesladkanega čaja (vsaj tri litre na dan), saj bo le to pripomoglo k temu, da bo blato bolj mehko. V veliko pomoč je tudi telovadba.

Diareja

Nasprotje zaprtosti je diareja in pomeni izločanje večkrat na dan, pri čemer je blato zelo mehko ali tekoče. Povzročajo jo lahko razne bolezni ali pa gre za prehitro gibanje črevesja, pri čemer ni dovolj časa za ponovno absorbcijo vode.

Če se v blatu pojavi sluz, kri ali gnoj je potrebno čim prej obiskati zdravnika. Prav tako so nevarne dolgotrajne in močne diareje, pri čemer organizem izgubi veliko tekočine, kar lahko vodi v zmanjšan volumen krvi in nizek krvni tlak.

Pri driski je prvi in najpomembnejši ukrep nadomeščanje izgubljene tekočine v večjih količinah, saj lahko posameznik v nasprotnem primeru dehidrira. Priporoča se vodo, nesladkan čaj, korenčkovo juho in prežganko. Znaki dehidracije so: suha usta, huda žeja, malo ali nič urina, ki je temnejše barve, pospešitev srčnega utripa in dihanja ter vrtoglavica. Posebno pozornost je potrebno nameniti diareji pri otrocih in starejših, saj pri njih dehidracija nastopi hitreje.

Pri diareji je potrebno uživati lahko trdo hrano, ki ne vsebuje preveč vlaknin: zmečkane banane, naribana porjavela jabolka, krompir, pretlačene testenine, prepečenec, krekerje in zelenjavne kaše. Zelo učinkoviti je tudi čaj iz borovnic, priporočljiva pa sta tudi indijski in ruski čaj, vendar samo za odrasle. Priporoča se tudi pitje mešanice glukoze in elektrolitov, ki nadomeščajo izgubljeno tekočino, preprečujejo nadaljnjo dehidracijo in vzdržujejo hidriranost telesa.

Pri driski je potrebno s hrano v telo vnesti tudi dobre bakterije (probiotike), ki spodbudijo razrast zdrave črevesne mikroflore. Med ta živila spada fermentirana zelenjava in mlečni izdelki (na primer: kislo zelje in kefir), vendar se jim je v tem primeru priporočljivo izogniti ter probiotike zaužiti v obliki kapsul, tablet, praškov ali napitkov.  Za otroke so na voljo tudi probiotične kapljice.

Pomagamo si lahko tudi z medicinskim ogljem, ki ga tako kot probiotike lahko kupimo v lekarni brez recepta.

Izogibati pa se je potrebno mleku in mlečnim izdelkom, sladkorjem, presladki hrani in pijači, mastni, težki in začinjeni hrani, surovi zelenjavi in kavi.

Samo zdravljenje hude driske se pri odraslih priporoča le dva dni, pri otrocih, dojenčkih in starejših pa je obisk zdravnika nujen že po enem dnevu, še posebej, če diarejo spremlja tudi povišana telesna temperatura.

Napihnjenost

Za napihnjenost, spahovanje, bolečine v trebuhu in vetrove so krivi plini v prebavilih. Prisotnost plinov v prebavilih je sicer normalen pojav, vendar v kombinaciji z neprimerno prehrano in stresom povzročajo težave. Napihnjenost in vetrovi so najpogosteje posledica fermentacije hranil v debelem črevesju.

Določena hranila so znana po tem, da povzročajo napenjanje in vetrove: brokoli, zelje, grah, jabolka, hruške, breskve, slive in fižol. Napihnjenost lahko povzroči tudi prekomerna uporaba kuhinjske soli, ker zadržuje vodo v telesu. To je tudi en izmed razlogov, zakaj se je smiselno odpovedati procesirani in hitri hrani, slanim prigrizkom in belemu kruhu.

Pomembno je, da se v hrano vključuje čim več vlaknin, ki okrepijo črevesje, da lahko lažje prenašajo “problematično” hrano, težave pa zmanjša tudi toplotna obdelava teh živil. Pri zmanjševanju napihnjenosti je priporočljivo uživati živila, ki imajo odlične protivnetne lastnosti: kumare, banane, papaja, ingver, šparglji (beluši) in lanena semena.

Pri težavah z napihnjenostjo se priporoča uživanje probiotikov, predvsem naravnega izvora (v nasprotju z diarejo). Glede mlečnih proizvodov pa morajo biti pazljivi tisti posamezniki, ki trpijo za laktozno intoleranco, katere simptom je tudi napihnjenost.

K težavam z napihnjenostjo lahko pripomore tudi lena prebava, zato je zelo pomembno, da jo spodbudimo s telesno aktivnostjo, majhnimi in rednimi obroki, uživanjem velikih količin tekočine in uporabo začimb (na primer: kajenski poper in čili).

Laktozna intoleranca

Za to boleznijo zbolijo tisti posamezniki, ki nimajo encima laktaze, da bi razgradil mlečni sladkor (laktozo), zato imajo težave pri prebavljanju mleka in mlečnih izdelkov.

Znaki ne prenašanja mlečnega sladkorja so: napihnjenost, krči, bolečine v trebuhu in driska. Včasih ti simptomi nastanejo tudi zaradi drugih vzrokov, zato je potrebno spremljati in beležiti zaužito hrano, saj bomo na takšen način pridobili pomembne podatke, ki nam bodo olajšali prehranjevanje ter izboljšali zdravstveno stanje.

Posamezniki, ki trpijo za laktozno intoleranco, morajo iz jedilnika izločiti vsa hranila, ki vsebujejo laktozo in jo po želji nadomestiti z rastlinskimi nadomestki (mandljevo in riževo mleko) ter izdelki brez laktoze.

Če oseba z laktozno intoleranco nevede zaužije laktozo, se lahko pred neprijetnimi posledicami zavaruje z dodatkom laktaze, ki je dostopna v lekarnah.

Celiakija

Je kronična, avtoimuna bolezen, pri kateri je oseba preobčutljiva na gluten (rastlinska beljakovina v nekaterih ogljikovih hidratih), ki povzroči okvaro sluznice tankega črevesa.

Simptomi te bolezni so: diareja ali zaprtje (se lahko izmenjujeta ali pa prevlada samo eno), bolečine v trebuhu, napihnjenost, plini in vetrovi, izguba ali pridobitev telesne teže, krči v trebuhu, vnetje želodčne sluznice, slabost in bruhanje ter laktozna intoleranca.

Gluten najdemo v: pšenici (gliadin), ječmenu (hordein), rži (sekalin), piri, kamutu, ovsu (avenin) in tritikali. Mnogo ljudi s celiakijo sicer oves dobro prenaša, vendar je mnogokrat onesnažen z drugimi žiti, zato morajo biti posamezniki pri uživanju zelo pazljivi (sploh tisti, ki imajo bolezen na novo diagnosticirano). Iz prehrane morajo izločiti tudi procesirano hrano in prehrano iz vrečke, saj velikokrat vsebujejo modificiran pšenični zdrob.

Za celiakijo ni zdravila, zato si ljudje lahko pomagajo samo z glutensko dieto. V prehrano lahko vključijo žita brez glutena: ajda, riž, koruza, amarant, kvinoja, proso in manioka. Iz teh žit je mogoče pripraviti kruh, testenine, sladke in slane jedi. Na trgu je tudi vedno več brezglutenskih izdelkov.

Crohnova bolezen

Ta bolezen lahko povzroča resne prebavne težave (trebušni krči in diareja) ter spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Ostali simptomi so tudi: izguba teka, slabost, hujšanje in vnetje sklepov. Iz Crohnove bolezni se lahko razvijejo tudi druge bolezni: vnetje beločnic, vnetje kožnih vozličev, kožne razjede, vnetje hrbtenice, vnetje medeničnih sklepov ter slabokrvnost.

Najpogosteje se pojavlja v obdobju med 14 in 25 letom starosti in lahko prizadene samo določene odseke prebavnega trakta ali črevesa, medtem ko ostali odseki ostanejo zdravi. Bolezen diagnosticirajo s pomočjo rektoskopije, kolonoskopije in scintigrafije z obarvanimi levkociti. Vzrokov za razvoj te bolezni strokovnjaki še ne poznajo, prav tako pa tudi zdravilo še ni razvito.

Prehrana bolnikov s Crohnovo boleznijo naj se ne bi razlikovala od zdrave prehrane običajnega človeka. Vsak posameznik naj bi natančno spremljal simptome ter na podlagi tega ugotovil, katera živila mu povzročajo težave. Ob začetku bolezni naj bi se bolniki izogibali mleka in mlečnih izdelkov, žitnih izdelkov z glutenom, hranil z veliko vlakninami in sadja (sploh kivija in jagod). Izločiti je potrebno tudi procesirano, težko in mastno hrano, sladkarije, alkohol in slane prigrizke. Ob umiritvi bolezni pa naj bi uživali visoko kalorično beljakovinsko hrano (pusto meso, jajca, beljakovinski dodatki).

Bolje je uživati kuhano sadje in zelenjavo, prehrani pa je potrebno dodajati tudi vitamine , železo in druge minerale, saj zaradi izogibanja določenim živilom lahko pride do primanjkljaja nekaterih mikrohranil. Potrebno je zaužiti tudi veliko tekočine in zeliščnih čajev.

Gastritis

Med odraslimi je ta neprijetna bolezen zelo pogosta. Gre za vnetje želodčne sluznice, ki jo v 80 % primerov povzroči bakterija helicobacter pylori in se kaže kot: pekoč občutek v želodcu, bolečina v zgornjem delu želodca, slabost in lahko tudi bruhanje. Možni simptomi so tudi: izguba teka, posledično zmanjšana telesna teža in občutek polnosti po majhnem obroku.

Med možne vzroke za gastritis spadajo tudi avtoimuno obolenje, virusna okužba, prepogosto jemanje nekaterih zdravil proti bolečinam, zloraba alkohola, kajenje in stres.

Vnetje želodčne sluznice je lahko akutno ali kronično. Pri akutnem obolenju se je stanje šele pojavilo in so simptomi močno izraženi. V tem primeru se najbolj priporoča dieta stradanja: ne uživa se nobene hrane (lahko se poje košček suhega kruha), pijejo pa se mlačni čaji brez sladkorja. Če se stanje po nekaj dneh umiri, se lahko v prehrano postopno dodaja nemastno juho in pretlačeno zelenjavo, ki ne napihuje. Priporočljiv je tudi razkuhan riž, saj riževa sluz blagodejno vpliva na želodčno sluznico.

Kasneje se lahko začne uživati tudi kuhano meso, medtem ko se je potrebno mleku, svežemu sadju in zelenjavi še nekaj časa izogibati. Pri gastritisu je močno odsvetovana začinjena in pekoča hrana, pravi čaji, kofein in alkohol.

Pri kroničnem gastritisu je želodčna sluznica neprestano vneta, vzrok pa je lahko prekomerno ali premajhno izločanje želodčne kisline. V primeru prekomernega izločanja želodčne kisline ali slabše samozaščite sluznice se je potrebno izogibati uporabi začimb in pikantnih omak, močnejših mesnih juh, ocvrtim in mastnim živilom, sladkim in kislim jedem, pikantnim sirom ter prevročim in prehladnim jedem. Odsvetuje se tudi uživanje lešnikov, orehov, fižola, surove zelenjave, sadja, grobega in kitastega mesa, svežega in graham kruha, žgancev, cmokov, štrukljev, otrobov,  alkohola ter kave. Za kadilce je tudi priporočljivo, da s to nezdravo razvado prenehajo. Priporoča se več manjših obrokov tekom dneva, ki so enakomerno razporejeni in niso preobilni.

Pri pomanjkanju želodčne kisline pa imajo ljudje zelo slab apetit in nizko telesno težo, pogosto pa jim tudi primanjkuje vitamina B12. Tem ljudem zelo ustrezajo kisle jedi, zato se toplo priporočajo kisle solate (katerim se lahko doda mehko meso), kislo mleko, kefir (če ni težav z diarejo ali napenjanjem), mesne juhe in blage domače začimbe.

Pri gastritisu je možno tudi zdravljenje z zdravili, vendar je pri tem potrebno zelo natančno upoštevati zdravnikova navodila ter še vedno paziti na prehrano, saj se lahko pri kroničnem gastritisu čez čas razvije razjeda (ulkus), ki je izredno boleča, lahko pa tudi vodi v nastanek raka na želodcu. Pri ulkusu je priporočljivo upoštevati prehrano, ki naj bi se jo uživalo pri kroničnem gastritisu, če pa nastane huda razjeda se toplo priporoča kašasta ali sesekljana hrana.

Gastrorefluks (zgaga)

Vzroki za nastanek te bolezni so zelo različni: premastna in preveč pekoča hrana, prekomerno uživanje sladkarij, alkohola in nikotina ter stres.

Pri tem je iz prehrane potrebno izločiti mleko in mlečne izdelke, živila in jedi z veliko maščob, sveže pečen kruh, hranila s konzervansi, sadje in zelenjavo, ostre začimbe, sladkor in sladke jedi, alkohol in kavo.

Potrebno je imeti štiri do šest manjših obrokov na dan, ki jih uživamo počasi ter vsak grižljaj dobro prežvečimo. Hrana ne sme biti prevroča ali premrzla ter ne prekisla ali presladka. Med obrokom se odsvetuje pitje tekočine, po obroku pa se ne priporoča ležanja ali dela v sklonjenem položaju. Pri počitku po obroku je potrebno vzglavnik dvigniti za vsaj  trideset odstotkov.

Pri vseh opisanih težavah je zelo priporočljivo vodenje prehranskega dnevnika, v katerega se zapisuje vrsto in količino zaužite hrane ter počutje tekom celotnega dneva. Na takšen način se lahko ugotovi, katera hrana povzroča težave in pri katerih živilih so simptomi izrazitejši. Ti zapisi bodo v veliko pomoč tudi zdravniku, da bo lahko postavil čimbolj natančno diagnozo in potek zdravljenja.