Prehranjevanje brez glutena
Prehranjevanje je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Brez hrane človek preživi nekaj časa, vendar pa z različnimi živili pridobimo prepotrebne snovi, ki so pomembne za naše življenje in zdravje. Opažam, da nas v zadnjem času različni mediji poučujejo o tem, kaj je pravilna in zdrava prehrana, kaj moramo zaužiti, da bomo izgubili kakšen kilogram in tako naprej. Sama sem se osredotočila na prehranjevanje brez glutena, ker imam dve sorodnici, ki sta iz svojega jedilnika izločile gluten. Prva je to storila prostovoljno, druga pa zaradi bolezni – celiakije.
Kosilo brez glutena in sladkorja.
Kdor se hoče prehranjevati brez glutena, se mora odpovedati izdelkom iz pšenice, rži in pire, paziti pa je potrebno tudi na tako imenovani “skriti” gluten, ki se nahaja v nekaterih sirih, mesninah, čipsih, sladoledu in podobni hrani. Sorodnica, ki se je prostovoljno odločila za prehranjevanje brez glutena, le-tega nadomešča z žiti, ki glutena ne vsebujejo (na primer: ajda, prosena kasa, koruza, riž) pa tudi s krompirjem.
Zelo je tudi ustvarjalna pri “predelavi” običajnih jedi v jedi brez glutena. Pri mesni lazanji namesto testenin uporabi na žaru popečene jajčevce, namesto bešamel omake jed prelije s svežo smetano, kateri doda en rumenjak. Mesni omaki ne doda moke in ga samo zalije z manj vode, da je bolj gost.
Gibanico naredi brez testa in nadevi so brez sladkorja. Začne z mletimi orehi, nadaljuje s plastjo naribanih jabolk, nato doda plast maka, plast skute, nato znova plast orehov in tako naprej, dokler ne porabi vseh sestavin. Na koncu vse skupaj prelije z napol stepeno svežo smetano, ki ji doda dva rumenjaka.
Gibanica brez glutena in sladkorja.
Pri pici namesto testa uporabi cvetačo, ki jo skuha in ji primeša eno jajce ter parmezan. Maso razporedi po pekaču in testo da za približno 10 minut v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Brezglutenski pici nato doda sestavine po okusu. Navadno uporabi sestavine, ki jih ima v hladilniku in pico peče še 10 minut.
Sorodnica, ki ima celiakijož pa se je zaradi svoje bolezni morala odpovedati čokoladi, sladoledu, sladki smetani, siru, nekaterim salamam, sadnim jogurtom, skratka hrani, ki jo zaužijemo skoraj vsak dan. Pšenično moko nadomešča s koruzno in riževo moko, najraje pa ima domače izdelke (salame, jogurte, sire in nekatere skute). Najraje pa si hrano pripravlja sama (na primer: kruh, potica, lazanja).
Pri takšnem načinu prehranjevanja pa se pojavijo tudi težave. Sorodnica, ki se je za brez glutensko prehranjevanje odločila prostovoljno, največji problem vidi pri trgovcih in gostincih, ki velikokrat sploh ne vedo, kaj je to gluten. V restavracijah velikokrat ni izbire in najbolj varna možnost je, da si posameznik izbere solato. Nakupovanje živil v običajnih trgovinah poteka več časa zaradi branja deklaracij, najboljše sestavine pa so po njenem mnenju tiste “domače”. Kuhanje za celotno družino je včasih lahko naporno, saj je potrebno kombinirati različne jedi. Sorodnica s celiakijo pa ima drugačno izkušnjo, saj je po njenem mnenju pri nas velika izbira brezglutenske hrane in vedno več je tudi restavracij ter picerij, ki ponujajo takšno hrano, ker je po njenem mnenju povpraševanja vedno več. Sama brezglutensko hrano največkrat kupuje v specializiranih prodajalnah, lekarnah in diskontih, kjer je omenjena hrana najcenejša. Obe pa živila kupujeta tudi preko spleta, ker so cenovno ugodna.
Prehranjevanje brez glutena je način življenja, kjer mora posameznik nameniti veliko volje, časa in včasih tudi denarja, da vzdržuje to posebno dieto. Verjamem, da ni lahko, ampak kot sama vedno govorim: “Kjer je volja je tudi pot.”
VIR SLIK: osebni arhiv Tanje Goljevšček
