Moj angel
Obiskovala sem srednjo šolo na obali, ekonomsko. Bila sem vzorna učenka, odličnjakinja, kar je mojemu očetu predstavljal velik problem. Nikoli nisem vedela, zakaj. Sprašujem se, kolikokrat bi bila tepena, če bi komaj izdelala razred...
Obiskovala sem srednjo šolo na obali, ekonomsko. Bila sem vzorna učenka, odličnjakinja, kar je mojemu očetu predstavljal velik problem. Nikoli nisem vedela, zakaj. Sprašujem se, kolikokrat bi bila tepena, če bi komaj izdelala razred...
Mama. Bila si moja mama. Ne veš, kako zavidal sem drugim angelčkom, ki so mi pripovedovali, kako lepo je na zemlji, govorili so mi o dišeči zeleni travi, o igriščih, kjer so se v...
Izguba identitete ali odkritje sebe? Sem brezposelna. Ena mnogih te dni. Ljudje te gledajo žalostnih oči, iz katerih veje sočutje, žalost, skrb. Vprašanja dežujejo iz vseh strani: ali kaj kaže na novo službo, ali...
V prejšnjem članku sem pisala o občutkih, ki doletijo večino ljudi, ko izgubijo službo. Vem, da nisem edina, ki se s temi stvarmi dnevno bori in, da je mera polna, se je seveda posledično...
Življenje nam lahko postreže z marsikatero situacijo, ki nas oblikuje, nam spremeni pogled, ustvari popolnoma novo razmišljanje in predvsem nas zaznamuje, če to želimo ali ne. Celo življenje se učimo, kako se spopadati z...
Sreda, 2.12.1992, kot bi bilo včeraj. Dobimo obisk socialne delavke ga. Martine. Starša kot ponavadi pod vplivom alkohola, Martina ponudi staršema papir, ki ga nista želela podpisati, vnel se je prepir z grožnjami, socialna...
Ne bom začela te zgodbe kot začetek neke pravljice, ki se vedno konča “živela sta srečno do konca svojih dni”, ne kot izmišljena zgodba, ampak resnična zgodba Leone. Utrujena Bila sem že nekaj mesecev...
Danes je eden od tistih dnevov, ko, Bog si ga vedi, zakaj, ne vem, kaj bi sama s seboj. Nič posebnega. Dan kot vsi ostali. Petek. Ko bi vsaj bil 13., lahko bi se...
Današnji dan se je začel nekoliko drugače kot ponavadi… Aloa, čaj, šejk in sprehod ob Ljubljanici. Sonce je sramežljivo kukalo, ampak ravno zadosti, da sem uživala v njegovi energiji. Slabo uro sprehoda in nazaj...
Bilo je na mrzel zimski dan, čeprav o snegu ni bilo ne duha ne sluha, zgolj hladen piš, ki je bril v obraz je dajal vedeti, da je zima. Ulice prazne, trgovinice v mestu...
Moja zgodba, moja razmišljanja, moje stiske, moja žalost, moj obup. Ne vem niti, kje bi začela, v glavi je vse nametano, nobenega reda ni, predali so odprti in nametani, zgodbe se prepletajo. Živela sem...
» Kje se obiraš, imaš še točno pol ure do avtobusa,« iz kuhinje renči Boris. Še zadnji pogled v ogledalo in pohitim v kuhinjo. » Opa, miška, kako smo lepi,« veselo se zavrtim pred...