Kategorija: Moje zgodbe in misli
Tekači in Murakami Življenje je tek na dolge proge. Maraton. Murakami to ve, pretekel je sto kilometrov naenkrat. Seveda ga ne častim zaradi tega, ker je tekač, temveč zato, ker piše debele romane. Čeprav...
Tretji zobje je skorajda vsem poznana fraza, ki označuje takšne in drugačne zobne proteze. Tretje uho pa je fraza, ki mi je prišla na misel, ko sem premišljevala o polžkovem vsadku, drugače poznanem tudi...
Začetek zgodbe, prejšnji del Na obisku ni bilo slabo. Sploh ne. Ireninim prepričanjem o samotnem življenju na otoku do konca življenja so se resno majali temelji pod nogami. Resda je en večer še ni...
Svet samooklicanih neoboemov 40+ in tovarna cigaret Bukowski Pravi, da je samostojni ustvarjalec. Glej, umetnik. Čeprav leta niso prizanesla njegovim lasem, si upa nase navleči snop cirkuških barv, kot da mu je Vivienne Westwood...
Lepo je dajati. Se razdajati. Nekdo mi je, po tem, ko je videl, slišal, kakšno je moje delo, rekel:”Da opravljaš tako delo, moraš imeti veliko srce.” Ne vem, če je moje srce veliko, vsekakor...
Začetek zgodbe, prejšnji del Meta in Peter sta v avtu neutrudno čebljala. Ireni je bilo zato potrebno le sem in tja uloviti primeren trenutek, da je prikimala, izustila svoj »mhm« ali kaj na kratko...
Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami smo posebna skupina ljudi, ki v sistemu vzgoje in izobraževanja skrbi za to, da so otroci s posebnimi potrebami čimbolj vključeni v šolski sistem. Največkrat se o nas govori...
Začetek zgodbe, prejšnji del »Ah, če ni hujšega.« Katarina je pogledala Ireno. Te besede v resnici niso odsevale tistega, kar je čutila, to je bilo zagotovo. Toliko jo je že poznala. Vedela je, da...
Se tudi vam kdaj zazdi, da življenje kar leti mimo in da se nič kaj dosti ne spremeni? Se vam kdaj zgodi, da ob novem letu pišete seznam ciljev in zaobljub, ki je presenetljivo...
Tu pa tam me spomin zanese v čisto rosno otroštvo, vsakega kdaj…Kak utrinek je iz tretjega leta, to vem, ker sem bila takrat v bolnišnici zaradi škrlatinke in se, na primer, spomnim, da sem...
Priklenjeno, a brez verig, sedim na stolu. Gledam za njo, ki pravkar odhaja. Njena vitka silhueta postoji pri vratih. Zravna hrbet in ramena potisne nazaj. Rdeče oči skriva za očali in z lasmi preko...
Začetek zgodbe, prejšnji del »Oh, ja …« je zavzdihnil Peter, četudi je bilo videti, da to ni bil vzdih iz prevelike obremenjenosti, temveč kvečjemu utrujenosti, ki dobro dene, ker človek ve, da vsa potrošena...