Kategorija: Moje zgodbe in misli

Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami

Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami

Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami smo posebna skupina ljudi, ki v sistemu vzgoje in izobraževanja skrbi za to, da so otroci s posebnimi potrebami čimbolj vključeni v šolski sistem. Največkrat se o nas govori...

Neskončna zgodba (46)

Začetek zgodbe, prejšnji del »Ah, če ni hujšega.« Katarina je pogledala Ireno. Te besede v resnici niso odsevale tistega, kar je čutila, to je bilo zagotovo. Toliko jo je že poznala. Vedela je, da...

Zemljica naša

Zemljica naša

Tu pa tam me spomin zanese v čisto rosno otroštvo, vsakega kdaj…Kak utrinek je iz tretjega leta, to vem, ker sem bila takrat v bolnišnici zaradi škrlatinke in se, na primer, spomnim, da sem...

Nocoj pri njem druga spi

Nocoj pri njem druga spi

Priklenjeno, a brez verig, sedim na stolu. Gledam za njo, ki pravkar odhaja. Njena vitka silhueta postoji pri vratih. Zravna hrbet in ramena potisne nazaj. Rdeče oči skriva za očali in z lasmi preko...

Neskončna zgodba (45)

Začetek zgodbe, prejšnji del »Oh, ja …« je zavzdihnil Peter, četudi je bilo videti, da to ni bil vzdih iz prevelike obremenjenosti, temveč kvečjemu utrujenosti, ki dobro dene, ker človek ve, da vsa potrošena...

Nežka

Nežka

»Nekaj boste morali storiti, sicer boste pregoreli!« se je doktor sočutno poglobil v Urškine oči. Ni mu še bila čisto všeč, a iz bolnišnice jo bodo vseeno poslali. Prosila je, da bi šla že...

Neskončna zgodba (44)

Začetek zgodbe, prejšnji del Kako neki le zmore ona? Irena je opazovala svojo mamo, ko je zjutraj sedela za mizo v kuhinji svojih staršev in v rokah pestovala svojo skodelico z ovco. Mama je...

Ljubiti pomeni več stvari

Ljubiti pomeni več stvari

Tisti dan, ko so pokopavali Milana, je deževalo. Pogrebci so se razkropili, ker sedmine ni pripravljala, Milan si je tako izgovoril. Stala je ob gomili, polni rož in izza za meglene koprene časa so...

Samo da je mir!

Samo da je mir!

Toliko nezadovoljstva je med nami. Toliko jamranja. Nekaj upravičenega, nekaj tudi ne. Sama mislim, da mi je mnogo bolje, kot mi je bilo, ko sem bila otrok. Nismo imeli kopalnice, stranšče še na štrbunk...