Deodorant – življenje brez njega NE smrdi!

 Deodorant je nujno zlo; se strinjate? Če se ne, se morda zavedate, da nam je nujnost njegove uporabe “predpisal” kapitalizem. Pa poglejmo, kako to gre. Zadnje čase imamo Slovenci kar naprej opravka s poplavami ter takšnimi in drugačnimi neprijetnimi naravnimi pojavi. Proti njim se borimo bodisi uspešno bodisi neuspešno, nikakor pa ne pasivno. Pasivnost nas muči drugje. Poplava, ki ne ponikne, temveč se le širi in nam s kalno vodo polni možgane, je poplava manipulativnih informacij. Poplavljeno območje je tako visoko, da smo pravzaprav razvili škrge; navadili smo se živeti v svetu, v katerem nam kapitalisti preko oglasov, medijev, revij, podkupljenih študij, povedo, kaj potrebujemo in kako moramo živeti.

Ustvarimo povpraševanje in ponudimo izdelek

Ste že kdaj razmišljali, zakaj se ljudje mažemo z najrazličnejšimi kremami, namenjenimi za točno določen del telesa? Ste že kdaj prešteli, koliko izdelkov uporabljate za nego telesa? In koliko denarja letno zapravite zanje? Koliko teh izdelkov res potrebujete? Koliko (nevarnih) odpadkov ustvarite s temi izdelki? Koliko kemičnih sestavin dnevno vsrkate, vdihnete in absorbirate? Ta vprašanja so neprijetna in se jim najraje izognemo, posebej zato, ker si življenja brez izdelkov iz drogerije ne znamo predstavljati. Nimamo pojma, kako bi drugače rešili težave z mastnimi ali suhimi lasmi. Ne vemo, kako bi se rešili neprijetnega zadaha, vonja pod pazduhami, nečiste kože, potnih stopal in drugih reči. Pred nekaj meseci smo se že naučili, da se lahko za vedno znebimo šampona in balzama. Marsikdo je ob uporabi metode s sodo bikarbono in kisom verjetno pomislil, da bi se na podoben način lahko znebil tudi kakšnega drugega izdelka. Deodorant je produkt, ki ga z domačo različico zamenjamo v pičlih dveh minutah, zanj pa potrebujemo le tri sestavine. In deluje, se razume.

S čim se špricamo?

Preden si pogledamo recept za domači deodorant, pod drobnogled vrzimo kupljene inačice. Deodoranti iz trgovine navadno usebujejo več kot 10 različnih kemičnih sestavin, od katerih so mnoge pod vprašajem; nekatere niso dobro raziskane, pri drugih se pojavi sum na vpliv na različne bolezni. Najbolj pogoste vprašljive so:

• Aluminij – povezan z razvojem raka na dojki in alzheimerjeve bolezni.
• Parabeni (metil, etil, propil, benzil, butyl) – pridobljeni so iz toluena, strupenega petrokemičnega derivata. Toluene je strupen, če ga vdihnemo, pogoltnemo, in v stiku s kožo. Povezan je z neplodnostjo, prezgodnjo puberteto in prirojenimi napakami. Parabeni so sintetični konzervansi in rušijo hormonsko ravnovesje. Na telo delujejo podobno kot estrogen, ki vzpodbuja rast rakavih celic.
• Propilen glikol – nevrotoksin, ki lahko povzroči poškodbe jeter in ledvic. V kozmetiki je uporabljan kot mehčalec structure izdelka, ljudje pa ga uživamo tudi kot dodatek v prehrani (zmrznjeni izdelki, sladoled). Majhne količine po podatkih FDA niso toksične, vendar nihče nikoli ne govori o tem, koliko izdelkov z majhnimi količinami propil glikola dnevno konzumiramo.
• Ftalati – hlapne tekočine, ki redčijo strukturo deodoranta. Povezani so s prirojenimi napakami in motijo hormonske receptorje. So dokazano rakotvorni, povzročajo raka na dojkah in na modih. Pri moških zmanjšujejo plodnost.
• Triklosan – konzervans, po FDA označen kot pesticid, njegova funkcija je razvonjevanje. Ubija vse bakterijsko življenje na območju pazduh. Je rakotvoren vpliva na delovanje mišic (tudi srca).
• Silica – draži kožo. Če vsebuje kristalni kremen, je rakotvorna.
• Talc – rakotvoren, če vsebuje azbestiformna vlakna. Iz seznama sestavin na izdelkih je nemogoče vedeti, ali jih vsebuje.

Pomembno je vedeti, da so v večini rastlinskih izvlečkov že prisotni parabeni in propil glikol, ki pa niso navedeni. Velika kozmetična podjetja sume in povezave sestavin z boleznimi in motnjami sicer zanikajo in možno, da raziskave in sumi dejansko niso vedno utemeljeni, a pameten človek raje ne tvega in se ne igra poskusnega zajca.

Recept za domači razvonjevalec

Zakaj sploh smrdimo? Nekako najbolj razširjena razlaga je, da telesni izloček (pot) pod določenimi pogoji (mikrookolje pod pazduhami) privlači bakterije. Ne smrdi naš izloček, temveč izločki bakterij, ki jih gostimo pod pazduho (dokaz za to so ostali deli telesa ,ki kljub potu ostanejo brez vonja). O tem, kako doseči, da smrdljive vrste bakterij v čim manjši ali nični meri zavzamejo pazduhe, naslednjič, danes pa si poglejmo, kako lahko z enostavnim deodorantom za 20 do 40 centov mesečno preprečimo pojav smradu.

Potrebujemo:

1. sodo bikarbono
2. kokosovo olje
3. eterično olje (neobvezno)
4. 10 ml posodico s pokrovčkom

Postopek:

Za količino deodoranta, ki traja približno en mesec, v posodico do polovice natresemo sodo bikarbono, nato jo do vrha napolnimo s kokosovim oljem. Previdno in temeljito premešamo z držalom žličke. Po želji na zmes kapnemo par kapljic eteričnega olja po izbiri in spet premešamo. Deodorant hranimo na sobni temperaturi.

Uporaba:

Soda bikarbona kokosovemu olju preprečuje, da bi se strdilo in ustvarilo trdno zmes; deodorant bo vedno kremaste, hrapave strukture. Nanašamo ga vsak dan na sveže umite pazduhe, pri tem uporabimo zelo zelo malo zmesi, saj je ta zelo mazljiva. Namažemo po širokem področju pazduh.

Kako deluje?

To je vprašanje, ki verjetno pesti marsikoga. Mar ne tlačimo kokosovega olja in sode bikarbone v praktično vsako doma narejeno zadevščino? Res je in za to obstajajo tehtni razlogi. Kokosovo olje je znano po svojih antibakterijskih lastnostih; naučili smo se, da so krivci za neprijetni vonj bakterije, ki jih privlači (toksičen (o tem drugič)) pot. Z bakterijami smo torej opravili vsaj za nekaj časa. Če pod pazduhe vseeno zaidejo bakterije in začnejo izločati, je tu soda bikarbona, ki nastali vonj nevtralizira. Z dvema sestavinama smo tako rešili problem neprijetnega vonja. Seveda je tu še problem prekomernega močenja na področju pazduh. Rešitev za to definitivno ni antiperspirant, temveč sprememba življenjskega sloga.

Uporabni namigi:

• Najcenejšo sodo bikarbono dobite v Eurospinu za 1 evro na 500 gramov.
• Uporabite kvalitetno kokosovo olje, ki stane vsaj 20 evrov na kilogram. Poceni olja so predelana, ne dišijo in nimajo učinka.
• Preden za lepši vonj dodate eterična olja, se prepričajte, da nanje niste alergični. Bodite varčni s količino, saj so eterična olja izjemno koncentrirana. Najbolje jo boste odnesli brez njih.

Upam, da sem navedla dovolj razlogov za prehod na domači deodorant in da boste zadevo preizkusili na lastnih pazduhah. Kmalu boste lahko prebrali še en članek o telesnem vonju, v katerem se bom lotila predvsem vprašanja, zakaj nekateri ljudje smrdijo manj, drugi več. Raziskali bomo, zakaj je telesni vonj, kot tudi količina znojenja, zelo odvisna od naše prehrane, in izvedeli, kako se lahko skoraj popolnoma znebimo smradu. Vam je že kdaj prišlo na misel, da nam mediji v določeni meri priporočajo prav vsa živila in da s tem ustvarjajo potrebo po močnih deodorantih in antiperspirantih?