Cesarski praženec – za prste oblizn’t
Dolgo sem iskala in se trudila. Preizkušala. Poslušala nasvete. Vmes že skoraj obupala. In potem končno našla! Recept, ki uspe!
Res je, kar nekajkrat sem ga že skušala pripraviti, a okus ni bil pravi, testo se ni lepo ”razdrobilo”, ali pa je bilo testo trdo in zbito. Do nekaj dni nazaj, ko sem, čisto po naključju, ob listanju kuharske knjige, ki sem jo prejela v dar že pred leti, našla recept. Ta se je nekoliko razlikoval od prejšnjih. Zato, sem se odločila, da ga preizkusim. Še zadnjič. Če tokrat ne uspe, potem dvignem roke nad cesarskim pražencem. In je uspelo! O pa še kako! Cesarski praženec, za prste obliznit! Okusen, rahel, pa še lepo se mi je razkosal v ponvi. Skratka, sestra Vendelina, avtorica recepta, ve kako se naredi cesarski praženec. In od zdaj naprej tudi jaz. Kmalu, pa ga boste izvedeli tudi vi.
Še prej pa …
Cesarski praženec – zgodovina
Zgodovina cesarskega praženca sega daleč nazaj. Je tradicionalna avstrijska jed, ki je bila prvič omenjena leta 1563, v kuharskih knjigah, pa so omembo cesarskega praženca prvič zasledili šele v 18. stoletju.
Cesarski praženec nekako velja za pozabljeno jed. A v Avstriji ga lahko naročite v marsikateri gostilni. Avstrijci in nemci poznajo tudi nekoliko bolj praznično izvedbo cesarskega praženca, ki si ga lahko privoščite na njihovih stojnicah v času adventa oziroma božiča.
Cesarski praženec lahko pripravimo kot samostojno jed, ali pa kot sladico.
Cesarski praženec – legenda
Legend o nastanku cesarskega praženca je več. Vse pa se vrtijo okoli Avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Tako da je izvor imena še kako jasen. Nastanek pa …
Ena od zgodb o nastanku govori o tem, da naj bi si cesar Franc Jožef zaželel ”lažjega” posladka, v skrbi za svojo postavo. ”Lažji posladek” je seveda predstavljal cesarski praženec.
Druga zgodba se vrti okoli dvornega kuharja. Ta je pekel palačinke, ki so se mu ponesrečile (le komu še niso), tako je jedi dodal še nekaj rozin in češenj, vse skupaj zmešal in potresel z obilico sladkorja v prahu. Tako je namesto palačink naredil ”šmorn”, šmorn pa spremenil v cesarski praženec, jed primerno za cesarja.
Tretja zgodba pa govori o revni kmetici, cesarju Francu Jožefu in o slabemu vremenu. Tako naj bi na hladen, deževen dan, revna in preprosta kmetica, sprejela pod svojo streho in ponudila zavetje, samemu cesarju Francu Jožefu. Ker je bil cesar seveda premražen in lačen, mu je pripravila preprost drvarski šmoren. Ker pa takšna preprosta jed ni bila primerna za cesarja, jo je obogatila z jajci, sadjem in mlekom. In tako je nastal cesarski praženec.
Cesarski praženec – recept
Sestavine:
- 4 jajca
- 1/2 litra mleka z malo smetane
- 22 dag moke
- 1 žlica sladkorja
- ščepec soli
Moja opomba: ker sem imela na voljo le trajno mleko, in ne domačega, ki ima na vrhu malo smetane, sem mleku dodala 1 veliko žlico kisle smetane.
Priprava:
Rumenjake, polovico mleka, moko, sladkor in sol gladko stepemo. Iz beljakov stepemo sneg. Preostalo mleko in sneg dodamo zmesi iz rumenjavo in ostalih sestavin. Zmešamo.
Cesarski praženec pečemo tako kot palačinke. Ko so na obeh straneh pečene, jih zdrobimo in polagamo v drugo kozico. Po želji testu primešamo rozine.
Moja opomba: ko se je cesarski praženec popekel na obeh straneh, sem ga z lesenima kuhalnicama zdrobila na kose in popekla v isti ponvi. Cesarskemu pražencu sem dodala domačo jagodno marmelado. Količina ustreza za približno 2-3 cesarske pražence. Odvisno od velikosti vaše ponve, željene debelosti testa.
Mmmmmmmmmm pa dober tek!