Avtor: Marjana Kotnik

Zemljica naša

Zemljica naša

Tu pa tam me spomin zanese v čisto rosno otroštvo, vsakega kdaj…Kak utrinek je iz tretjega leta, to vem, ker sem bila takrat v bolnišnici zaradi škrlatinke in se, na primer, spomnim, da sem...

Nežka

Nežka

»Nekaj boste morali storiti, sicer boste pregoreli!« se je doktor sočutno poglobil v Urškine oči. Ni mu še bila čisto všeč, a iz bolnišnice jo bodo vseeno poslali. Prosila je, da bi šla že...

V kakšni državi živim!

V kakšni državi živim!

Še vedno imam kak dan, ko me popade bes, čeprav se trudim vse skupaj pozabiti. Ker mi ni hudega, ker nimam nepreskrbljenih otrok, ker imam tudi malo zemlje, nekaj malega domačih živalic, zelenjavo na...

Ljubiti pomeni več stvari

Ljubiti pomeni več stvari

Tisti dan, ko so pokopavali Milana, je deževalo. Pogrebci so se razkropili, ker sedmine ni pripravljala, Milan si je tako izgovoril. Stala je ob gomili, polni rož in izza za meglene koprene časa so...

Samo da je mir!

Samo da je mir!

Toliko nezadovoljstva je med nami. Toliko jamranja. Nekaj upravičenega, nekaj tudi ne. Sama mislim, da mi je mnogo bolje, kot mi je bilo, ko sem bila otrok. Nismo imeli kopalnice, stranšče še na štrbunk...

Zdravilo za herpes – res ga nimam več

Sanja je pisala o herpesu. Prebrala sem in ob tem pomislila: kaj res ne veste…. No, nič čudnega. Lekarne in reklame ponujajo čudeže za mali ali velik denar. Preizkušene stvari, ampak, kot je ugotovila...

Mati za vedno

Mati za vedno

Bila je deklica kot vse. Niso je zanimali avtomobilčki, puške, najraje je pestovala svojo punčko, jo pokrivala z odejico, jo tesno stiskala v toplo zavetje svojega nedrja. Sanjala je, da je punčka prava …...

Julka

Julka

Julka in Tončka sta zlagoma drsali iz domske jedilnice proti njuni sobi. Ena v temno modrem, druga v grahastem predpasniku, obe z enakimi natikači. Za prejšnjo pisanko sta jih dobili od Tončkine hčere. »Da...

Ne rabite se sekirat

Ne rabite se sekirat

Ljudje božji, res mi je hudo, ko poslušam, kaj smo naredili iz slovenskega jezika. Materinega do nedavnega, po novem je bojda materni. Mogoče me je pa čas povozil, da ne razumem, da se svet...

Iz črnega na belo

Iz črnega na belo

Roka me je začela že malo boleti, čutil sem komolec, odkar sem padel, imam probleme. Od devetih že gonim smirkov papir po zidu. »Dajmo, Jure, Mitja, Matjaž, Martin, pa vidva frajerja tudi! Smirkajte, smirkajte!«...