Ne rabite se sekirat

5 komentarjev

  1. Avatar Irena pravi:

    Au. Zelo resnično zapisano. Naj dodam še svojo anekdoto – ko sem bila na faksu, me je ena od kolegic vprašala, če imam fejsbuk. Sem samo zamežikala in rekla “Kaaj? Kakšen fejsbuk je pa to? Daj, napiši mi, nikoli še nisem slišala zanj.” Izkazalo se je, da je mislila facebook! 🙂 Tako hudo ‘neliterarna’ sem bila takrat 😀

    Vendar se doma še sama ubadam z mešanico hrvaščine in nemščine – svoj čas sem našla tudi zanimiv nabirek besed sposojenk v slovenskem jeziku. In ga je bilo kar zanimivo prebrati, ker sem videla, katere besede so si naši nonoti in none sposodili od svojih obmenjih sosedov – Hrvatov,Iitalijanov, Avstrijcev, zelo malo pa Madžarov. Tako da to niti ni tako zelo nov pojav – jezik je živa tvorba in se razvija, svoje pa naredi tudi internet z vsesplošno rabo angleščine. Facebook primer: lahko nekaj ‘like ali ‘lajkaš’, dandanes imamo za to ustreznico ‘všečkaš’. Se pa strinjam, da je to hudo narobe in do določene mere intelektualno in jezikovno siromaši mladino – koliko jih bo še sploh znalo prebrati in razumeti Cankarja čez deset let brez da bi potrebovali mini slovarček besed, rabljenih v tistem času? Ker pišem tudi v angleščini, se mi knjige napisane v slovenščini, velikokrat zdijo pretoge in če se le da, poiščem angleške izvirnike. Slovensko slovstvo pa, čeprav je izrazoslovno bogato,rabi tudi dobrega pisca, ki ga bo lahko razumel in uporabljali tako, da ga bodo bralci z veseljem brali. toda branje očitno vse bolj postaja domena ‘papirne’ generacije, tiste, ki pe ne ‘visi’ na internetu cel dan. So seveda tudi izjeme, katerim vsa čast.

    Pogovorni jezik bo pa vedno kamen spotike, tako za vas, nas, in naše zanamce. Upam le, da bodo starši in nove generacije slovenistov in slovenistk uspešno ohranjale dediščino našega jezika, ker je kljub njegovi težavnosti resnično lep in milozvočen.

  2. Avatar Tash pravi:

    Drugace je materni jezik jezik naroda, materin pa uni k ga ima mati v ustih. 😉

  3. Valentina Valentina pravi:

    Dober članek in še kako resničen. Slovenščina je v današnjem času na psu, bi lahko rekli. Jezik je živa tvorba, kar pa še ne pomeni, da moramo pobrati vse “kul” izraze, ki se jih sprejema in vpeljuje kot po tekočem traku. Tako kot je bila slovenščina precej drugačna pred 100 leti, tako bo verjetno tudi čez 100 let. Nočem pa niti vedeti, kaj se bo zgodilo z njo …
    Starejše generacije so še edine, ki kolikor toliko pravilno uporabljajo slovenščino.

  4. Avatar Irena pravi:

    Se strinjam, toda nekako se ustreznice ne primejo tako hitro kot sposojenke.

    Recimo da imaš izraz denar, papirnat = cash = [keš]
    televizijski govorec=speaker =[spiker]
    hladen, hladno, kot pozitiven pridevnik = cool =[kul]
    pesem = song =[song]
    družina = family = [familja]
    delo =job=[job/džob],…
    življenje =life = [lajf]

    .. in tako naprej. (V oglatih oklepajih je zapisana izgovorjava). Najbolj je to opazno pri tehnologiji, kjer se res veliko besed prenese iz angleščine v slovenščino in tam ostanejo takšne kot so, ker slovenskih ustreznic pač še ni ali jim tisti, ki uporabljajo te izraze, ne najdejo pravega prevoda v slovenščino. To je velikokrat prekletstvo tehničnih smeri, ker morajo ostati v koraku s tehnologijo in časom. In žal, kar se mladih tiče, jim slovenščina nekako ni toliko ‘kul’ da bi uporabljali domače vzporednice tujkam. V šolah se veliko pozornost daje slovnici in literaturi, vendar književni jezik bolj ali manj zanemarja v smislu, da ga učencem prek slovnice pošteno zagabi. Vsaj meni ga je. Zakaj se učiti vsa tista slovnična pravila in biti še kaznovan za to, čeprav slovensko lepo govoriš in pišeš, ker pa ne znaš teorije slovnice ‘v nulo’ pa potem dobiš nizke ocene in posledično nimaš rad predmeta? Niti ne pomaga, da pri književnosti veliko obravnavamo tuje avtorje, domačih malo, in še ti so zelo depresivni. Kar pogreje me, in to ne v dobrem smislu, ko se spomnim na Cankarjeve Hlapce. Zakaj, za božjo voljo, ne damo mladim brati nečesa, kar jim bo pokazalo, da slovenščina ni samo hlapčevsko javkanje, da imamo tudi poštene, trdne in uspešne junake? Ko smo bili majhni, so bili tukaj Peter Klepec, Martin Krpan, in Zvesti prijatelji ter Košarkar naj bo!, Ranta vrača udarec! in še in še. Toda ko prideš v srednjo šolo, se pa začne poplava depresije. Zakaj bi se mladi sploh trudili za jezik, če jim ga mi sami ne predstavimo vrednega truda, vas vprašam? Pravimo: uči se tuje jezike, da boš kaj znal in veljal, in potem se čudimo in sprašujemo zakaj naši pubeci pa dečve po amerikansko čikajo? In da bi bili še bolj priljubljeni, valda da morajo ingliš umet, drugače bi bili luzerji in avtsiderji. Vse za družbo!

    Starejše generacije imajo svoje umevanje jezika, mlajše svoje. Tudi mlada generacija zna govoriti čisto slovenščino, res pa je, da se tudi najbolj trdovratni uporabniki knjižne slovenščine hočeš nočeš poslužujejo angleščine. Dokler mi sami, starejše generacije, ne spoštujemo našega jezika in najdemo v njem tudi dobrih plati, ki jih potem predstavimo svojim potomcem – kako naj mi sploh pričakujemo, da bodo naši potomci spoštljivo ravnali z našim jezikom?

    Na gosposvetskem kamnu je napis: Pravdo brany vdove….(pravico brani vdove), vendar bi ga morali dandanes verjetno dopolniti z… jezyk brany vdove, v tem primeru, brani materni jezik. In začnimo pri sebi.

  5. Avatar Anja Andrejčič pravi:

    Sicer se z vsem strinjam, ampak tako pač je, svet gre naprej in vse več bo tujk, kletvic… Ampak če že pišete o tem, samo opozorilo, ki ga je že nekdo podal, jaz ga bom pa še malo razširila. Materin in materni jezik ni eno in isto. Materin jezik je lahko mišljeno samo kot organ. Ampak je prav materni jezik in ne ni vas povozil čas, ampak boste definicijo našli že v SSKJ, zatorej to ni nova pongrutavščina, ampak ste vi naredili napako ali pa so vas narobe naučili.
    SSKJ: pod geslom jezik – materni: ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere. Na Wikipediji pa lahko preberemo: materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlaže izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.
    Prosim ne to vzeti kot napad, ampak dobronamerno, saj kot diplomirana slovenistka tega žal nisem mogla spregledati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.