Avtor: Janja

Vonj po spominu

Če bi me vprašali, katerega od čutov bi najmanj pogrešala, bi najbrž brez daljšega pomisleka odgovorila, da voh. Na prvo žogo bi rekla, da ni tako pomemben za obstoj in prebijanje skozi vsakdan, kot...

Sebična sem. Pa vi?

Ste že komu očitali, da je sebičen? Če mu niste tega povedali v obraz, pa ste zagotovo o tem že razmišljali. In če razmislimo malo bolje, lahko ugotovimo, da smo pravzaprav vsi sebični.  Pa...

Pravi znanilci pomladi

 Ne maram zime. Utesnjuje me dejstvo, da moram nase navleči več plasti oblačil, čez vse to pa nadeti še debelo bundo. Da moram noge tlačiti v debele nogavice, nato pa še v zimske...

Branje na lastno odgovornost

Sprehajala sem se po mestu, ko sem opazila tablo z napisom: “Igranje na lastno odgovornost.” Tabla je bila postavljena pred nogometno igrišče, pod njo pa bele sveče in rože. Pred leti se je namreč...

Zgodba neke kante

Tri leta bo že, odkar stojim tu. Ne, nisem utrujena. Sem namreč kanta. Čisto navadna kanta za smeti. Če smo bolj natančni, sem uradno zabojnik za ostale odpadke, ljubkovalno pa kar kanta. Tu so...

Decembrska žena

 Že v dneh, ko si je sonce še vzelo čas in ni tako hitro padlo za obzorje, je začela razmišljati o praznikih. Izbirala je papir za letošnje voščilnice. Tako kot vedno, jih bo...