Si srečen?
Glede na to, da je moja diplomska naloga nosila naslov Dobro življenje med smislom in srečo, je bilo obdobje v življenju, ko sem se kar precej poigravala z vprašanjem sreče. Raziskovala sem teorije znanih filozofov, psihologov in drugih, razmišljala sem o tem, kaj pomeni sreča meni osebno in kako gledajo na srečo drugi – tako strokovnjaki, kot navadni smrtniki. Veliko sem se spraševala ali sem jaz sama srečna ali ne …
Kaj pa pravzaprav je sreča?
Če bom vprašala to isto vprašanje sto ljudi, bom po vsej verjetnosti dobila sto različnih odgovorov. Sreča je tako težko opredeljiva, da si jo vsak razlaga po svoje. Nekateri opredeljujejo srečo kot nekaj trenutnega, ali so v tem trenutku srečni ali ne, spet drugi razmišljajo o sreči kot o nečem širšem, bolj splošnem, torej ali so v življenju srečni ali ne.
Črna sreča
Sama sem si ustvarila svojo teorijo, kaj je to sreča. Zelo preprosto bi lahko rekla, da je sreča črna. Naj na kratko razložim. Nekatere teorije govorijo o tem, da črna pravzaprav sploh ni barva, ampak je pomanjkanje oziroma odsotnost vseh barv. Sicer po neki drugi teoriji bela ni barva, saj je ne moreš dobiti z mešanjem barv, medtem ko lahko dobiš črno, če v pravem razmerju zmešaš druge barve, a se bom sama osredotočila na prvo teorijo, ki govori o tem, da črna ni barva. Torej, če odstranimo vse barve, dobimo črno. Menim, da je podobno s srečo. Če odstranimo vse dejavnike, ki nas delajo nesrečne, smo srečni.
Sreča ni nekaj, kar je moč ustvariti
Tako nekako razmišljam, da nas odstranitev dejavnikov, ki povzročajo bolečino, žalost, skrbi … lahko znova naredi srečne. Sreča torej ni nekaj, kar moramo ustvariti ali najti, ampak je sreča odsotnost vseh dejavnikov, ki nas ovirajo pri tem, da bi bili srečni. Menim, da ne moremo biti nesrečni, ampak lahko kvečjemu nismo srečni.
Sreča je v nas od začetka
Verjamem, da je vsak kot bitje na začetku srečen, razni dejavniki pa potem lahko srečo zakrijejo. Torej si pravzaprav ne moremo prizadevati in se truditi, da bi bili srečni. Ravno nasprotno. Sploh se ne smemo ukvarjati s tem, da bi bili srečni, saj bomo to znova postali, če uspemo odstraniti dejavnike, ki nas delajo nesrečne. Potrebno si je torej prizadevati, da ne bomo čutili bolečine, žalosti, skrbi in vsega, kar lahko slabega čutimo, doživljamo. Sreče ne moremo ustvariti, lahko pa skušamo zminimalizirati dejavnike, ki nas motijo pri sreči. Vsak izmed nas je torej v svoji biti srečen. Potem pa nam življenje nosi manjše ali večje dejavnike, ki to srečo zakrivajo.
