Najlepši verzi Vlada Poredoša

Dobrodošli vsi v Zagurji,

tle je bolša žurka ku na murji,

imamo fešto, ta pravo veselico,

odmeva muska čez Gorico. (Fešta)

Vsak ima svoje okno,

s katerim gleda v svet,

nekdo ima pač dober razgled,

drug je čisto slep. (Okna)

Vonj sena me omamlja in

vsak pes me oblaja,

jaz jo pa maham veselo naprej. (Na Kum)

Pesem krampov bo zamrla

in kamerati se bojo razšli

in ko se zadnji zajbrovc bo na britof znajdu,

z njim umrl bo še spomin. (Adijo knapi)

Mobi v tvoji torbi kar naprej je brenčal,

najraje bi ga v grmovje zagnal.

Postala si živčna, kasneje še izbirčna,

počasi izgubljam te. (Ko so lipe cvetele)

Na dvorišču za hišo

mlada perica,

pobira s štrika

bele sveže perilo. (Deževalo bo)

Med njiju štihen žejna Micka je prišla

in na mah osvojila je ta prvega,

ta drugi je zagnal strašen vik in krik

in ko sta šla, je gledal kot zaboden bik. (Dva brata)

Henrik je bil doma s Komlanske,

je Roziko poznal že iz mladosti,

za njo je rabutal jabke s sosedovega vrta,

nosil torbo iz sole in domov. (Henrik in Rozika)

Kmalu punca je spoznala ta svet,

kjer za dolar treba fajn trpet,

kjer kot žival garaš noč in dan

in na koncu crkneš čisto sam. (Punca s Sohta)

Sta pivo in šnopc b’la sestra

in brat,

si štajgerju hodil nonstop

lagat,

šest plavih si stolku, na cest

ostal,

nazadnje v bifeju za šankom

pristal. (Matilda te voha)

Če si brezposeln, in če si sam,

v glasbi najdeš pravo stvar

ona ne muči, pogreje ti kosti.

Če si tegoten, in če si sam

pošlji politiko daleč stran

ona te muci, grize do kosti. (Če si brezposeln)