Varno sončenje brez uporabe zaščitnih sredstev pred uv-žarki

Na sonce varno z vodo v steklenici, naravnim oljem in nekaj soli v glavi

 Sonce je tu že od nekdaj. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se spomnili, kako je sonce nevarno. To naj bi postalo zaradi ozonske luknje in podnebnih sprememb. A ozonska luknja ni nova in podnebne spremembe se v zgodovini planeta dogajajo neprestano. Zagotovo pa so bile to tiste informacije, ki so pričele uspešno širiti strah pred UV žarki in tako postavile temelje za množičen pohod zaščitnih sredstev pri sončenju in ustvarile pravo tržno Meko za industrijo tovrstnih preparatov.

Zapoved kozmetične industrije je: hodite na sonce čimbolj množično, naj bo vaša koža porjavela, uporabljajte pa gomilo naših preparatov, ki vas bodo varovali pred nevarnimi UV žarki.

Kozmetična industrija je s svojo propagando in marketinškimi prijemi uspešna pri vcepljanju strahu pred soncem do te mere, da slišim danes reči mlade mamice, ko se odpravijo s svojim malčkom užit prve sončne žarke v park: »Joj, ga moram namazati proti soncu!« In potem nekatere dobesedno impregnirajo otroka s ponudbo iz arzenala kozmetike in farmacije.

So trditve o tem, kako nevarni so UV –žarki, resnica in ali je uporaba industrijskih zaščitnih sredstev edini in pravi način zaščite pred preveč sonca?

V tem zapisu bom osvetljevala še druge vidike sončenja z namenom, da dokažem trditev, zapisano v naslovu.

Še vedno je modno biti lepo zagorel in nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo. Tudi sodobna poletna oblačila so videti lepše na porjaveli koži. Čeprav po našem dojemanju porjavela koža  kaže daje vtis zdravja in športnosti, porjavelost v resnici pomeni njeno obrambo pred soncem.

Vendar pa sonce ni le moda. Sonce je vir življenja in torej človekova nuja.

O škodljivosti UV-žarkov že dovolj na dolgo in široko govori kozmetična industrija. Zato raje poglejmo, katere so koristi, ki nam jih prinašajo prav UV žarki.

Sončna svetloba in ultravijolični žarki so koristni, saj:

• UV-svetloba zdravi kožne težave,
• uravnava našo presnovo,
• dviguje nivo testosterona,
• znižuje krvni pritisk in nivo holesterola,
• lajša depresije,
• UV-žarki so nujno potrebni za tvorbo vitamina D.

Znano je, da se z UV-svetlobo zdravi marsikatere kožne težave kot akne, luskavica in nevrodermitis.

Sončna svetloba in z njo UV-žarki uravnavajo našo presnovo. Prav tako dviguje nivo testosterona, saj vemo, da njegovo pomanjkanje povzroča prezgodnjo andropavzo ali moško meno z vsemi znaki staranja.

Sonce tudi znižuje krvni pritisk in nivo holesterola oziroma topi maščobo, kar je posledica izboljšane presnove. Seveda govorimo o maščobah v krvi in ne tistih okoli pasu. Sonce preprečuje bolezni in menda celo kar 16 vrst raka, kar je slišati logično, saj nas sonce dela srečnejše, bolje se počutimo in imamo več energije in s tem pomagamo našemu imunskemu sistemu.

Sonce s svojimi UV-žarki je potrebno za tvorbo vitamina D.

Vitamina D pač ne moremo pogrešati, saj je nujno potreben za normalen razvoj kosti. Absorbcija kalcija je odvisna od zadostne količine vitamina D v telesu.

Poleg tega je vitamin D tisti, ki pomaga zviševati telesno zmogljivost, stimulira imunski sistem, ugodno deluje na srce in krvni obtok ter povzroča dobro počutje (lajša depresijo).

Zadostna količina vitamina D zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni kot so multipla skleroza, shizofrenija, Alzheimerjeva bolezen in demenca.

Obstajata dve obliki vitamina D. Eden, to je D2, ima vir v kvasu, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, drugi, to je D3 pa se nahaja v ribjem olju in jajčnem rumenjaku.

Vitamin D3 pa nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi in UV žarkom.

Do vitamina D lahko pridemo torej na dva načina: s sončenjem in hrano

Zakaj torej imajo dandanes ljudje, ko načeloma ne primanjkuje več hrane in zavestno preživijo na soncu mnogo več časa kot v preteklosti, težave s kožo, alergijami, brezvoljnostjo, prav tako pa tudi s slabim razvojem in upogljivostjo kosti kot posledicami pomanjkanja vitamina D?

Kar zadeva sončenje, naj bi ga bilo za naše potrebe po vitaminu D dovolj že pol ure na dan in zadošča, da soncu izpostavimo obraz in roke. Torej redni sprehodi po soncu in svežem zraku nam že lahko priskrbijo dovolj tega vitamina za zdravo življenje, vendar le v primeru, da ne nanašamo na kožo zaščitnih sredstev pred UV-žarki.

Pokazalo se je namreč, da preparati za sončenje, ki naj bi ščitili pred UV žarki, to dejansko počnejo, vendar pa nas s tem oropajo za možnost tvorbe vitamina D v našem telesu.

In tako se zgodi, da kljub mnogim uram, preživetim na soncu, trpimo za posledicami pomanjkanja tega vitamina.

In si rečemo no, saj bomo vitamin D dobili pač s hrano. Pri prehrani pa je situacija še bolj  zanimiva. Z večanjem materialnega standarda se je, paradoksalno, od osemdesetih let dalje, počasi a vztrajno, pričela slabšati tudi kakovost hrane, ki jo ljudje dnevno uživajo. Dogajanje se odvija skoraj obratno sorazmerno: večja kot je ponudba najrazličnejših zaščitnih sredstev z vse višjimi zaščitnimi faktorji, nižja je povprečna kakovost prehranskih izdelkov. Prehranska industrija je pričela ponujati mnogovrstne prehranske izdelke, ki naj bi bili primerni za človeka. Ta mnogovrstnost pa se kaže le v množičnosti trgovskih znamk, ne pa v njihovi dejanski prehranski vrednosti za zdravje človeka.

Sočasno se je razmahnila še proizvodnja prehranskih dopolnil.

Tu se postavlja logično vprašanje: čemu prehranska dopolnila, ko pa se proizvajalci hrane v reklamah hvalijo, češ, kako vrhunski so njihovi izdelki?

Če torej vaše poti potekajo med policami s pretežno v plastiko pakiranimi industrijskimi prehranskimi in farmakološko-kozmetičnimi izdelki, v katerih je poleg tistega, kar piše v drobnem tisku, prav gotovo spet dobršna mera plastike – nanotehnologija pač dela čuda – in vas pritiski »strokovnjakov« s spretnimi marketinškimi prijemi prepričajo, da je to »zdravo«, potem ste tam, kjer ste.

Na znanstvene raziskave se danes sklicuje vsakdo, ki ima interes nekaj prodati, saj sklicevanje na znanost učinkovito povečuje prodajne rezultate. Znanstvene raziskave so, kar so. Le, da se je ob sklicevanju nanje vsakič treba vprašati vsaj: kaj zasleduje raziskava, s kakšnim namenom je bila opravljena ter kdo in kako izsledke interpretira.

Ker pa odgovorov na ta vprašanja ne bomo dobili, je potrebno vključiti zdravo pamet.

Skrivanje pred soncem ne bo podaljšalo našega življenja, pretirano sončenje pa tudi ne.

Torej, da je pretiravanje nezdravo, velja enako za vse stvari v življenju, ne le za sončenje. Vprašanje pa je, ali je ves ta strah pred soncem res potreben. Vsekakor se je pred odpravo na daljše sončenje potrebno dobro pripraviti.

Ukrepi za varno sončenje

• vsakodnevna prehrana,
• dnevni čas in sezona,
• postopnost sončenja,
• naravna zaščitna sredstva za sonce.

Vsakodnevna prehrana

Skrb za varno sončenje se prične že mnogo prej, preden se odpravimo na sonce. V prvi vrsti je to zdrava vsakodnevna prehrana. Zamenjajte mrtvo in brezbarvno hrano s svežo in presno hrano živih barv. Sveže sadje in zelenjava premoreta mavrično paleto barv kot vodne kapljice v soncu. Dobro se bomo počutili in naša koža prav tako in bo pripravljena brez škode prenesti tudi nekaj več sonca. Rumeno oranžna zelenjava kot je korenček, vpliva tudi na pigmentacijo naše kože, ki postane po daljšem rednem uživanju rahlo rumenkasto obarvana in ima tako že pripravljeno podlago in zaščito za daljše sončenje.

Dnevni čas in sezona

O urnikih za sončenje ne bom pisala, saj mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da se sredi poletja in sredi dneva v najhujši vročini nima smisla cmariti na žarečem soncu. Koža zaradi vročine ne bo nič hitreje porjavela, le telo se bo pregrelo in lahko zbolimo za sončarico.

Seveda pa je sončenje sredi dneva v marcu ali oktobru v naših krajih čisto nekaj drugega in nam ne bo škodovalo.

Izkoristite vsak prosti trenutek in se odpravite vsaj na kratek sprehod v sončni dan oblečeni kot je za letni čas in okolje, kjer se trenutno sprehajate, pač primerno. Koža se bo postopoma privadila, vi pa boste razvili občutek za pravo mero.

Postopnost sončenja

Če imate na voljo teden dni počitnic, se lahko vrnete domov lepo enakomerno porjaveli ali pa s kožo, ki se lušči zaradi opeklin.

Pričnite s krajšim sončenjem in dozo sončenja postopoma povečujte. Prvi dan je bolje biti trikrat po pol ure na soncu in v gibanju kot uro in pol v enem kosu. V prvem primeru rahle obarvanosti kože seveda še ne boste opazili, vendar se bo barva do konca vašega tedna dopusta vsak dan malo okrepila in trajneje obdržala.

Če pa vas bo opeklo že prvi dan, naslednji ne boste šli na sonce zaradi opečene kože in tako niste pridobili ničesar.

Če mislite, da imate posebej občutljivo kožo, potem se sončite raje v senci. Koža dobi najlepšo in najtrajnejšo barvo prav v poletni senci.

Vedeti pa morate, da razna zdravila in nezdrava hrana povečujejo občutljivost kože tudi na sonce.

Naravna zaščitna sredstva za sonce

Vaša nujna oprema za zaščito kože in varno sončenje mora vsebovati: pokrivalo za glavo, vodo za pitje in vodo v pršilki, če se ne sončite v bližini vode, ter naravne maščobe za kožo v obliki masla, olja ali kreme iz rastlinskih maščob. Uporabite pa lahko čisto običajno, vendar pristno oljčno olje iz kuhinje.

Glavo si pred pregrevanjem zaščitite s pokrivalom ali brisačo. Hidrirajte se znotraj in zunaj; znotraj s pitjem vode za boljše počutje, zunanje pa bo voda v pršilki koži nadvse dobro dela, ker jo bo hladila in navlažila. Maščoba v obliki olja ali naravnih mazil za kožo pomaga varovati pred izsušitvijo. S pršenjem vode po koži in mazanjem z maščobo pomagate koži, da lažje prenaša sončenje.

Če ste na morju in imate privilegij plavanja v morski vodi, potem ne hitite vsakič po plavanju pod tuš in ne izpirajte kože s klorirano vodo, še manj z uporabo mil in šamponov. Privoščite ji nekaj ur slanosti in mineralov, ki se nahajajo v morski vodi. Verjemite, koristilo ji bo. Kožnim alergikom vedno priporočajo kopanje v morski vodi.

Najpomembnejša od vsega pa je zmernost. Za dolge ure ležanja na vročem soncu vam koža, niti pregreto telo ne bosta hvaležna.

Sami poskrbite, da sonce ostane vir dobrega počutja.

***

Opomba

Besedilo je napisano na osnovi lastne izkušnje, saj sem že v mladosti postala alergična na kozmetične preparate in sem morala razmisliti o alternativah. Vedno sem imela rada lepo porjavelo polt in še danes je tako.  Brez kakršnihkoli industrijskih kozmetičnih sredstev se sončim že prek trideset let, vendar kožo negujem na način in s sredstvi kot sem opisala. Moja koža je videti v redu in gube na njej so posledica preživetih let. Če pa je katera med njimi slučajno posledica sončenja, pa mi niti ni žal. Moje zdravje in počutje je odlično in v vseh teh letih nisem nikoli več imela težav s kožo. Sicer pa s sončenjem tudi nisem pretiravala in najraje imam pomladansko in jesensko sonce.

Nekoč sem na obmorski plaži meseca oktobra srečala Tržačanko, ki je povedala, da izpolnjuje svoj osebni plan tiste sezone, to je 500 ur sončenja. Njena koža je bila videti kot usnje.