Jagode – najbolj priljubljen sadež vseh generacij

Jagode so najbolj priljubljen sadež vseh generacij, najraje jih imajo najmlajši. Za gojenje ne potrebujejo veliko prostora, saj jih lahko gojimo na gredah ali pa v posodi. Prilagajajo se tudi talnim in podnebnim razmeram.

Težava z jagodami je edino to, da sezona prehitro mine. Prve vrtne jagode kot jih poznamo danes so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod v Franciji leta 1750. Najbolj cenjene sorte so tiste, ki rodijo poleti, vendar pa so na našo veliko žalost rodne samo enkrat na leto. Med njimi ločimo rane sorte, ki rodijo od konca maja do konca junija; srednje sorte, ki rodijo od sredine junija do sredine julija in pa pozne sorte, ki zorijo od začetka do konca julija. Mesečne ali večkrat rodne jagode podaljšajo sezono obiranja vendar njihov pridelek ni tako obilen. Plodovi pa so v primerjavi z poleti zorečimi sortami manjši in manj sladki. Jagodam ustreza sončna in zavetna lega. Na gredi kamor jih bomo posadili, nekaj let pred tem ne smemo gojiti krompirja, paradižnika, krizantem ali jagod, zaradi bolezni plodov ali ne uspevanja jagod.

Žal pa jagode niso primerne za vse. Nekateri ljudje  so na jagode namreč alergični. Alergen, ki sproži reakcijo, naj bi bil povezan z rdečo barvo.

Zgodovina jagod

Divje jagode so jedli celo že v antiki, vendar nikoli v velikih količinah, saj so bile premajhne. Jagode, kot jih poznamo danes, so nastale okrog 250 let nazaj in so nastale s križanjem jagod iz dveh različnih kontinentov. Raziskovalci so iz Virginije v Francijo okoli leta 1500 prinesli jagode, ki so njihovo pozornost privabile zaradi večjih sadežev in bolj bogate rdeče barve kot takratne evropske. Več kot 200 let kasneje pa je francoski vohun v Čilu opazil jagode s tako velikimi sadeži kot jih še ni videl, zato jih je prinesel s seboj v Francijo. Težava pa je nastala, ko se v Franciji rastline niso razmnoževale. Šele, ko so jih posadili poleg virginijskih jagod, se je razmnoževanje pričelo. Vse rastline iz Čila so bile namreč ženske rastline in so za oprašitev rabile moške rastline. Nastala je nova vrsta jagode.

Jagode so gojili tudi stari Rimljani

Jagode so gojili že v antičnem Rimu. Rimljani so verjeli, da pomagajo lajšati simptome melanholije, omedlevice, vseh vnetij, vročine, vnetega grla pa pri ledvičnih kamnih, slabem zadahu, napadih protina in še pri boleznih krvi, jeter in vranice.

Sorte jagod

Opis nekaterih sort jagod

WEISS ANANASSA je plodna enkrat rodna sorta z rdečimi semeni. Plodovi so okrogli, drobnejši, okusni, primerni tudi za dekoracije. Rastlina je bolj šibke rasti, zori v začetku junija.

DIAMANTE je večkrat rodna sorta, bujne rasti. Plodovi so veliki, podolgovati, svetlo rdeči in sijoči. Sorta ima visok pridelek. Plodovi so zelo okusni in čvrsti.

ALBION je večkrat rodna sorta, s srednje bujno rastjo. Plodovi so koničasti, rdeče barve (nekoliko temnejši kot diamante) in zelo okusni. Meso je čvrsto. Ima zelo dobro aromo in je atraktivnega videza.

MARA DES BOIS je večkrat rodna sorta, znana po izrednem okusu (okus gozdnih jagod). Plodovi so manjši, svetlo rdeče barve. Bujna sorta, visok pridelek.

ELSANTA je srednje zgodnja sorta z aromatičnimi plodovi. Velja za eno najokusnejših sort. Plodovi so debeli, zaokroženo koničasti, svetlo rdeče barve. Meso jagode je čvrsto in sladko z odličnim okusom. Slabše uspeva na težjih zemljiščih.

Poglejte tudi: Jagodne sladice.