Kamnita ladja Ales Stenar, Kåseberga (Švedska)

Visoko nad strmo obalo Kåsehuvuda, na grebenu nad staro ribiško vasico Kåseberga, stoji Ales Stenar – največja ohranjena kamnita ladja na Švedskem.

Po odličnem sladoledu v Kåsebergi smo se povzpeli na vrh griča do kamnite ladje Ales Stenar. Približno 600 m poti, najprej malo v breg, potem pa čez prostrane pašnike.

Vmes smo srečali še polno ovčk, ki so kar prosto hodile okoli nas. Hotela sem kakšno pobožati, pa so hitro pobegnile. Tukaj sem prišla že kar zelo blizu, ampak je tekla hitro kakor strela!

Najstarejši zapis (Als Stene) sega v leto 1624, najstarejša risba ladje pa je povezana z ladjami in pomorščaki. Dejanski spomenik je bil omenjen na seznamu zemljišč, ki so pripadala škofiji v Lundu na začetku 16. stoletja. Kamni so označeni tudi na obalni karti Gerharda Buhrmana iz leta 1684.

Nekatere spodnje skice in slike so fotografije iz turistično-informativnih tabel.

Kamnite ladje, kot je Ales Stenar, so bile pogosto zgrajene v času Vikingov med leti 800 – 1050 n.št. Ladji podobni spomeniki so bili prav tako postavljeni v bronasti dobi okoli 1100 – 400 pr.n.št., vendar so imeli nekoliko drugačno obliko.

Arheološke najdbe

Ales Stenar je predmet številnih arheoloških in geofizikalnih raziskav, od poznih 1980-ih naprej. V ladji je bilo najdenih relativno malo predmetov: med najdbami iz leta 1995 so preprosta glinena posoda z ostanki hrane in sledovi zažganih človeških kosti (400 – 500 n.št., 3x na sliki) ter kamin. Za kamin so ocenili, da izhaja iz leta 3300 – 3600 pr.n.št., kar na Švedskem pomeni srednje neolitsko obdobje.

To pomeni, da se je v preteklosti to mesto uporabljalo kot grobišče. Malo verjetno je, da je kamnita ladja tu stala že takrat, saj je bil Ales Stenar postavljen nekje v obdobju 500 – 1000 n.št.

Na številnih balvanih/kamnih so odkrili majhne izklesane skodelice (majhne izrezljane vdolbine). Najdemo jih lahko na vsaj 18 kamnih, med njimi obstaja možen konstelacijski motiv (5x na zgornji sliki). Te vrste rezbarij se sicer pogosto najde na kamnih dolmenov iz kamene dobe, kar pomeni, da so bili za gradnjo Ales Stenar uporabljeni kamni iz starih grobov.

Dolmen je grobnica, po navadi sestavljena iz 3 ali več pokončno štrlečih kamnov, ki podpirajo večjo ploščato kamnito tablo. Več o le teh sem napisala v prispevku o Havängu, kjer smo obiskali 5000 let staro grobnico Havängsdösen.

20 m severozahodno od krmnega kamna so našli tudi kos jantarja, oblikovan kakor sova. Sova v nordijski mitologiji ni znana, je pa sova v mikenski, feničanski in grški kulturo predstavljala modrost in znanost.

Okoli kamnite ladje Ales Stenar so bile najdene tudi sledi grobnice iz kamene dobe, ki je bila odstranjena (te sledi na površju niso vidne). Kraj je torej navdihoval ljudi, da postavljajo spomenike, že dolgo preden je bila zgrajena kamnita ladja. Nekatere kamne iz kamnite ladje so v Kåsehuvud privlekli že v obdobju med 4000 – 1700 pr.n.št.

Kamnita ladja je danes sestavljena iz 59 balvanov/kamnov, ki tvorijo 67 m dolgo in 19 m široko ladjo. Vsekakor neverjetna pojava na vrhu Kåsehuvuda, ki mi bo za vedno ostala v spominu. Če se boste kdaj nahajali v tem delu Švedske, morate Ales Stenar zagotovo obiskati.

In še kot zanimivost: v 1940-ih letih je vojska tu zgradila zračno izvidnico in izkopala podzemno zavetje med dvema kamnoma. Zaradi visoke strateške pozicije na Kåsehuvudi, so ladje uporabljale Ales Stenar za orientacijo.

Sončna ladja

Ales Stenar je tudi sončna ladja, na kateri lahko spremljamo zimski in poletni solsticij, prav tako pa tudi spomladansko in jesensko enakonočje.

Zimski solsticij oz. sončev obrat je najkrajši dan v letu. Sonce se dvigne nad jugovzhodnim krmnim kamnom in zaide poleg srednjega kamna 16 na jugozahodu (če opazujemo iz sredine kamnite ladje). V tem času je ¼ ladje na dnevni strani, ¾ pa na nočni strani. Pri poletnem solsticiju, ki je najdaljši dan v letu, pa je situacija ravno obrnjena. Za lažje razumevanje sem priložila slike.

Ob spomladanskem in jesenskem enakonočju, ko je dolžina dneva in noči enaka, sonce vzide nad kamnom 12 na vzhodu in zaide nad nasprotnim kamnom 12 na zahodu. V tistem času je sončna ladja razdeljena tako, da enako število kamnov ustreza dnevu in noči.

Miniaturni koledar

Ales Stenar je poleg vsega tudi miniaturni koledar. Le ta na vrhu 8. kamna ladje potrjuje, da kamni v Ales Stenar izhajajo iz bronaste dobe. Majhne skodelice na vrhu kamna imajo isto usmeritev proti vzhajajočem soncu v zimskem solsticiju, kot velika kamnita ladja Ales Stenar.

Podoben miniaturni ladijski koledar, z isto usmeritvijo, se nahaja v Järrestadu, 25 km stran. Tudi ta ima podobne rezbarije iz bronaste dobe (1800 – 500 pr.n.št.).

Ko smo odhajali, je sonce že zahajalo – to je le še dodalo k mističnosti te čudovite kamnite ladje!