Rak zaznamuje človeka – 4. februar, svetovni dan boja proti raku

Rak po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije postaja vodilni vzrok smrti po svetu. Ta zahrbtni morilec letno terja življenja dobrih osmih milijonov ljudi po vsem svetu, napovedi za prihodnost pa so grozljive. Po napovedih naj bi do leta 2030 na novo zbolelo skoraj 22 milijonov ljudi, 13 milijonov pa jih bo zaradi raka umrlo. Namen svetovnega dneva boja proti raku je opozarjanje na širjenje bolezni in na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja ter zdravljenja. Namenjen je preprečevanju raka, ozaveščanju in izobraževanju o njem in spodbujanju vlad in posameznikov po vsem svetu, da se združijo v svojih prizadevanjih proti tej bolezni.

Rak lahko vznikne kjerkoli v telesu, prizadene pa lahko oba spola. Moški so nekoliko bolj ogroženi, saj v večji meri uživajo alkohol kot ženske, med njimi je več debelih in prekomerno hranjenih, prav tako je med njimi še vedno več kadilcev. Manj se tudi udeležujejo preventivnih diagnostik. Po podatkih Onkološkega inštituta največ prebivalcev Slovenije zboli in  umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga. Med glavne vzroke sodijo kajenje, prekomerno uživanje alkohola, premalo gibanja, prekomerno hranjenje in debelost.

Vsi si želimo, da nam ne bi bilo treba prestopiti vrat onkološkega oddelka.

Vsakdo lahko sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka. Zdravniki poudarjajo, da lahko velik delež rakavih obolenj preprečimo z zdravim načinom življenja, na primer, uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo, izogibanjem debelosti, kajenju, alkoholu in pretiranemu izpostavljanju soncu ter z zaščito pred okužbami, ki povzročajo raka. Zelo pomembno je udeleževanje v presejalne programe, pred nekaterimi raki pa varuje tudi cepljenje.

Zdravljenje večine rakov je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja, S presejalnimi programi lahko odkrivamo raka ali predrakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. V Sloveniji se izvajajo trije presejalni programi, s katerimi lahko preprečimo nastanek bolezni, ali jo odkrijemo dovolj zgodaj. Morda se premalo zavedamo, kako pomembno je udeleževanje v teh programih.

• SVIT je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki dve leti.
• DORA je državni presejalni program za rak dojk. Program vabi vse ženske v starosti od 50 do 69 let na mamografijo, ki se izvaja vsaki dve leti.
• ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. Vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled iz ginekoloških ambulant.

Iti ali ne iti ne bi smelo biti vprašanje, ko gre za presejevalni program.

Rak ni le zdravstven problem. Je bolezen, ki zaznamuje vsakega posameznika. Spada med tiste bolezni, ki človeka usodno zaznamujejo in ga čustveno pretresejo. Vendar se mu lahko izognemo. Čeprav ga kljub strokovnemu napredku medicine in vse boljšemu zdravljenju še vedno spremlja nekakšna stigma, diagnoza rak ne pomeni smrti. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se namreč povečuje.