Ideja za izlet: Gradec

Gradec je vsekakor odlična ideja za enodnevni izlet! Mi smo se že večkrat potepali po starem mestnem jedru, v zadnjih letih pa sem zahajamo predvsem zaradi nakupovanja – v nakupovalnem centru Shopping City Seiersberg so namreč pred kratkim odprli priljubljeno trgovino Primark. Poleg tega nakupovalni center ponuja prav posebno doživetje, saj predstavlja celo manjše mesto! Več informacij o nakupovalnem centru na naslednji povezavi. Večkrat se oglasimo tudi v IKEI (čeprav je nam bližja v Celovcu, ampak če smo že v Gradcu, zakaj pa ne) – s kartico IKEA Family imate v vsej IKEA-h v Avstriji zastonj neomejene količine kave, tako da se vsekakor splača dobiti kartico. Ampak ne pretiravati s kavo samo zato, ker je zastonj … Poleg tega so zanimivi nakupovalni centri v Gradcu še: Citypark Graz, Murpark Graz, Center West Graz in Shopping Nord Graz (več o tem na povezavi ). Prav tako tudi stari center mesta ponuja veliko nakupovalnih priložnosti, o tem pa več v nadaljevanju.

Parkiranje v centru Gradca

Obstajajo cone za kratkoročno parkiranje, ki so označene s tablami in oznakami na cesti. V modri coni lahko parkirate največ 3 ure, prvih 10 minut je zastonj, stane pa 0,90 € za pol ure (med tednom 9h – 20h; ob sobotah 9h – 13h). V zeleni coni parkiranje za pol ure stane 0,60 €, plačuje pa se samo med tednom. Parkirni listek kupite na avtomatih, ki so postavljeni v bližini parkirišč. Prav tako lahko parkirate tudi v garažnih hišah, več o lokacijah in cenah pa na naslednji povezavi. Mi smo vedno parkirali kar pri kakšnem Hoferju (zastonj) in nismo imeli nikoli nobenih problemov, prav tako pa Gradec ni prav veliko mesto in se ga lahko prehodi brez uporabe javnega prometa. Če želite uporabljati javni promet, lahko več informacij o linijah, vrstah in cenah vozovnic najdete na naslednji povezavi. V Gradec lahko pridete tudi z vlakom, ter se do centra mesta odpeljete s tramvajem (linije 1, 3, 6 in 7), karta za 1 uro vožnje po mestu stane 2,20 €.

Znamenitosti v Gradcu

Zgodovinski center Gradca je bil leta 1999 uvrščen na UNESCO-v seznam kulturne dediščine. Spada med najbolj ohranjena mestna središča v Srednji Evropi – če opazujete hiše, vidite da so velikokrat zlita različna obdobja in arhitekturni slogi. Leta 2003 je bil Gradec Evropska prestolnica kulture, v okviru katere sta nastali 2 stvaritvi: Murinsel (otok na Muri) in Kunsthaus (hiša umetnosti). Skozi Gradec teče reka Mura, ki staro mesto deli od novejšega dela. Poleg številnih mostov čez reko, bregova od leta 2003 naprej povezuje tudi prav poseben otok – Murinsel (zasnoval ameriški umetnik Vito Acconci). Jeklena konstrukcija v dolžino meri 47 m, po videzu spominja na školjko, na njej pa so kavarna, otroško igrišče in amfiteater. Mi smo si tu že privoščili sadne kupe in moram reči, da otok ponuja res prav posebno vzdušje, sploh ko se zaveš da povsod naokoli teče reka. Tudi če se ne mislite usesti v kavarno, vsekakor priporočam, da se vsaj sprehodite čez otok, namesto da bi šli čez enega od klasičnih mostov. Hiša umetnosti Kunsthaus je nastala je po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja. Po videzu spominja na ogromnega mehkužca oz. moder mehur. Površina je kot ogledalo in v njej se zrcalijo podobe starih zgradb. Med otokom in hišo umetnosti na trgu Mariahilferplatz stoji še cerkev Mariahilferkirche – cerkev Marije pomagaj je bila zgrajena v začetku 17. stoletja, zraven pa stojita še minoritski samostan in kulturni center.

Seveda je glavna znamenitost mesta grad Schlossberg, ki se ga vidi že od daleč naokoli. Če reko Muro prečkate čez Murinsel in greste čez cesto, boste prispeli direktno na trg Schlossbergplatz na južni strani grajskega hriba. Na 200 m visok grajski hrib se lahko povzpnete po 260 kamnitih stopnicah vklesanih v skalo (Schlossbergtreppe) – pot se imenuje Kriegssteig (pot miru), ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili večinoma ruski vojni ujetniki. Na vrhu boste prispeli do razgledne ploščadi in znamenitega stolpa z uro (Grazer Uhrturm). 28 m visok stolp zgrajen leta 1550, je simbol Gradca. Zanimivost številčnice na uri stolpa je ta, da je dolgo imela samo en dolgi kazalec (5,40 m), ki je kazal ure, manjši minutni kazalec (2,70 m) pa je bil dodan kasneje. Zaradi zamenjave kazalcev (daljši kaže ure, manjši pa minute) ste lahko malo zmedeni glede tega koliko je ura. Skonstruiral ga je umetnik Markus Wilfling, Uhrturm pa je najstarejši zvonik v Avstriji.

Še malo, pa boste prišli na vrh, do gradu. Sama trdnjava ni bila nikoli zavzeta, dokler je ni Napoleon delno porušil. Leta 1839 je bilo vse skupaj spremenjeno v javni park. Na vrhu lahko med drugim obiščete rožni vrt, vinograd, gledališče na prostem, restavracijo, bar in kavarno. Če se vam do vrha ne da hoditi po stopnicah, se lahko peljete tudi z vzpenjačo zgrajeno leta 1894, ki vas pripelje direktno do restavracije in pivskega vrta (več informacij o cenah vozovnic in voznem redu na povezavi). Vzpenjača je obdana s steklom in vam nudi prelep razgled na mesto. Vhodno postajo najdete 250 m vzdolž reke, zatem ko ste prečkali Murinsel. Vsekakor priporočam obisk gradu, mi smo vedno radi posedeli na vrhu v restavraciji z razgledom na mesto. Glede hrane pa tako, porcije so po naših izkušnjah kar velike (npr. za eno porcijo dunajskega zrezka s pomfrijem dobite kar dva ogromna zrezka). Za restavracijo stoji še Glockenturm (osmero-kotni stolp), visok 34 m, postavljen leta 1588. Zgornji nadstropji in kletni oboki se imenujejo basovska violina (zaradi oblike), včasih so nekateri prostori služili kot zapor. V pritličju lahko vidite tudi največji (uliti) zvon v Gradcu (4200 kg). V zadnjih nekaj letih so obnovili močno razvejano mrežo predorov, v katerih si lahko ogledate najrazličnejše razstave. Eden od tunelov, zgrajen med 2. svetovno vojno kot zaklonišče, celo vodi skozi cel hrib, iz vrha do predora pa vodi posebno dvigalo.

Po vrnitvi z gradu se lahko do glavnega trga Hauptplatz sprehodite po ulici Sackstraße, ali pa ob reki Muri, mimo Frančiškanske cerkve in samostana iz 17. stoletja (Franziskaner in Franziskanerkloster) po ulici Murgasse – Hauptplatz je na desni. Glavni trg z mestno hišo zgrajeno konec 19. stoletja, je središče mesta. Na vogalu ulice Sporgasse lahko vidite Luegg, eno najlepših hiš v Gradcu. Na trgu stoji spomenik štajerskemu princu Johannu Archduku, okoli katerega so še 4 ženske, ki predstavljajo 4 reke ki tečejo skozi Štajersko. Od tu se pride tudi na glavno nakupovalno ulico Herrengase, s številnimi trgovinicami, ki jih najdete tudi v katerikoli uličici v katero zavijete z glavne. Po ulici se lahko prosto hodi, vendar pazite na tramvaje! Poleti in spomladi je zelo lepo posedeti v kakšni od kavarn, pozimi pa se tu odvija božični sejem (Christkindlmarkt). Sicer se božični sejem v Gradcu po velikosti in razkošju ne more niti primerjati s tistim na Dunaju, vendar je mesto kljub temu v tem času vsekakor prava paša za oči. Prodajajo najrazličnejšo hrano (klobase, hot doge, vaflje), pijačo (kuhano vino, punč) in najrazličnejše okraske, oblačila. Mesto si lahko v tem času ogledate tudi z adventnim vlakcem, vožnja za odrasle stane 2 € za otroke pa 1 € (več informacij na povezavi). Na tej ulici se nahaja tudi ena glavnih turističnih atrakcij, deželna hiša Landhaus. Z gradnjo so začeli leta 1557, z okroglimi okni in galerijo na sprednji strani stavbe. Na dvorišču imajo v adventnem času postavljene ledene jaslice, izklesane iz 50 tonskega kosa ledu. Tu si lahko ogledate tudi Landeszeughaus (orožarno) z največjo svetovno zbirko orožja iz obdobja baroka (na ogled je več kot 32.000 eksponatov). Če greste do konca ulice, boste prišli do majhnega trikotnega nasada Am Eisernen Tor, ki je dobil ime po nekdanjih mestnih vratih. Vključuje vodnjak, Marijin spomenik in nasad rož (spomladi in poleti). Tu greste lahko naravnost do Jakominiplatz (kjer je še polno trgovin in McDonalds), ali pa zavijte levo na ulico Opernring – prišli boste do opere Opernhaus na desni strani ceste in parka Fisch Park na levi.

Druge omembe vredne znamenitosti so še mavzolej Mausoleum Kaiser Ferdinands II., v katerem je grob cesarja Ferdinanda II. in sarkofag njegovih staršev Karla II. in Marije Bavarske. Graško katedralo Grazer Dom je dal zgraditi cesar Friedrich III. leta 1438, na jugozahodnem delu zunanje stene pa lahko vidimo sliko Deželnih nadlog iz leta 1485 (kobilice, kuga, Turki…) in najstarejšo podobo mesta iz leta 1480. Nedaleč stran se nahaja še ena od vladarjevih rezidenc, Grazer Burg, včasih celo povezana s katedralo. V njej je eno najzanimivejših gotskih stopnišč.

Zotter Schokoladenfabrik (Čokoladnica Zotter)

V mestecu Riegersburg (cca. uro iz Gradca), se nahaja tudi znana tovarna čokolade, čokoladnica Zotter. Znan avstrijski slaščičar Josef Zotter je z izdelavo čokolade začel konec 90-ih in bil eden prvih, ki je na trg čokolade prinesel ročno izdelane čokolade z zanimivimi kombinacijami okusov. Od drugih čokoladnih mojstrov se razlikuje še po tem, da so vsa kakavova zrna ekološke pridelave (uvožena iz Južne Amerike), s tem pa je zagotovljena najvišja kakovost in pravična trgovina. Zelo zanimiv obisk, če vas zanima kako izdelujejo čokolado, prav tako pa so ob obisku degustirane najrazličnejše čokoladne specialitete. Na koncu lahko seveda še kaj kupite v njihovi trgovinici. Vstopnina za ogled tovarne za odrasle stane 15,90 €, najbolje da si pred obiskom prosto mesto rezervirate na naslednji povezavi . Delovni čas od ponedeljka do sobote je 9h – 20h (v času november – april zaprejo že ob 19h). Prav tako si lahko po novem na njihovi spletni strani izdelate svojo čokolado…čeprav je poštnina kar draga.

V nadaljevanju pa še ena od naših razburljivih dogodivščin ob obisku Gradca…

Naša dogodivščina: Izlet v Primark in vračanje domov skozi snežni metež

Lepe pomladne srede (konec aprila, med prvomajskimi počitnicami) smo se punce usedle v avto in odpeljale v Primark Gradec. Zaradi praznika v Sloveniji smo bile vse lepo frej, Avstrijci pa so imeli normalen delovni dan. Kot se je izkazalo, nismo bile edine ki smo tako razmišljale, saj je bila trgovina nabito polna s samimi Slovenci. Še našimi sovaščani. V trgovini je bilo noro, toliko gneče da smo skoraj izgubile živce. Smo gledale malo naokoli in videle kako so bili obešalniki še polni kopalk…ko smo šle 5 minut kasneje spet mimo, sta bila pa samo še dva para. Kolona za garderobe je bila tako dolga kot še nikoli. Vmes nam je potem prodajalka po slovensko razlagala koliko kosov oblačil lahko nesemo notri (8, kar že dobro vemo) in delila bombone za ”moč”. Ko smo po parih uricah omagale, smo nakupe odnesle v avto. Zunaj je lilo kot iz škafa, tako da smo imele res veliko srečo, da smo parkirale čiiiisto pred vhodom. Pred izletom smo si že sprinatle kupončke za Nordsee, da smo Gorenjke bolj poceni prišle skozi. Naročile smo otroške krožnike (ribje palčke in pomfri), tako da ko nam je natakar prinesel krožnike na mizo, se je nekaj po nemško šalil…”kje so pa otroci” in ”če imamo osebne dokumente”…oz. vsaj mislimo da je to govoril, ga nismo čisto razumele.

Ker še ni bilo tako pozno (in ker se nam še ni dalo domov), smo se odpravile še v IKEO 10 minut stran. Bolj kot ne zaradi zastonj kave s Family kartico. Med potjo je že malo padal dež s snegom in mimo se je peljal en totalno zasnežen Twingo – smo se mu smejale, iz kakšnih rovt je pa ta prišel. Obisk v IKEI je med drugim vključeval fotografiranje po razstavljenih kuhinjah in spalnicah…in na vrtnem pohištvu. Ves čas smo skozi okno gledale kako vedno bolj pada sneg in nismo mogle verjeti svojim očem. Od doma smo že dobivale informacije da je avtocesta v Trojanah zaprta zaradi verižnega trčenja. Tako da smo rekle, še malo pokofetkajmo, saj se nam nikamor ne mudi, mogoče bodo pa tačas že odprli avtocesto. Še dobro da smo v Primarku kupile močno znižane izredno tople pižame iz flisa! So pa mislili da je čas za razprodajo toplih oblačil, ker jih ne bomo več rabili…

Snežni metež

Počasi smo se odpeljale proti domu, bela vata nam je padala na avto, ampak ni bilo tako grozno, saj se sneg še ni prijemal ceste. Zimskih gum seveda nismo imele več, kot večina drugih. Potovanje je v glavnem potekalo brez problemov, lepo počasi smo se vozile, tovornjaki in avtobusi pa so nas prehitevali in zasuvali s snegom. Tako nas je zasuvalo, da vmes par sekund nismo sploh nič videle in smo se skoraj ustavile. Ker nismo imele nobene druge primerne glasbe, smo celo pot poslušale Severino (saj ne da smo se pritoževale). In pele zraven. Tako je prišla na vrsto pesem Grad bez ljudi, ki se nam je zdela zelo primerna za našo trenutno situacijo. Če poznate pesem, veste da je vmes verz ”vidjela sam snijeg u maju” … Ja! Me tudi!!! Samo da ni bil Grad bez ljudi! Ljudi kolikor hočeš!

No tako smo se potem srečno pripeljale do Ljubljane, poslušale prometna poročila po radiu katere avtoceste so zaprte in kje vse so bile nesreče…in samo molile da bi žive prišle domov. Imele smo dovolj avtoceste, zavile na Celovško cesto in šle kar po ta stari cesti do Kranja. Kar se je izkazalo za napako, ko nas je v Medvodah začelo grozno metati po cesti (tam kjer so 2016 popravljali most)…10 cm snega, nič splužena in nič soljena cesta. Celo pot smo se peljale 20 km/h. Ko se je na semaforju že prižgala rumena luč se nismo upale ustavljati in smo kar šle, saj nismo vedele če bi nam potem sploh uspelo spet štartati. In zatem pridemo do klanca, tam pred rondojem. Smo tako molile da bi nam uspelo priti na vrh, malo nas je metalo in gume so se nam vrtele na mestu. Na koncu nam je uspelo…ampak smo morale za par minutk zapeljati na avtobusno postajo, da smo prišle nazaj k sebi. Od tam naprej je potem še kar šlo do doma, edino še enkrat nas je zalilo s snegom, ker so nas prehitevali. Vse to se je odvijalo 27.4.2016, mogoče se spomnite kakšno je bilo takrat s snegom na cesti, nihče ni predvideval da bo res toliko snega, sploh za prvega maja. Mi smo mislili tisto popoldne še v Izolo za čez praznike, ampak se je vse skupaj malo prestavilo, ker je bila situacija na primorski avtocesti katastrofalna.