Indonezija: potovanje “v raj in nazaj” (2)
Prejšnjič: Indonezija, Jakarta
Lombok – rajski otok
Letel sem iz Jakarte in prva postaja je bila Joggyjakarta, kjer sem imel kakšno uro časa za cigareto in pijačo. V majhni trgovinici, ki je bolj spominjala na kiosk, sem kupil igralne karte in turistični vodnik oziroma slovarček indonezijskega jezika.
Nadaljevanje poti se je končalo v Mataramu, glavnemu mestu otoka Lombok. Na letalu sem spoznal dve dekleti iz Danske. Na otoku sta že imeli rezerviran hotel na isti lokaciji, kamor sem bil namenjen tudi sam. Povedali sta mi, da ju pride iskat hotelski šofer in da grem lahko zraven. Sprejel sem povabilo in na letališču nas je res čakal šofer, ki se nam je predstavil z imenom Sapii. Takoj je razložil, da naj ga kličemo Sapii in ne Sapi, ker slednje v njihovem jeziku pomeni krava. Vsi skupaj smo se pošteno nasmejali. Konny in Anja sta odšli v svoj hotel, jaz pa sem se odpravil na iskanje moji denarnici primernega prenočišča. Ustavil sem kombi in voznika povprašal za poceni sobo. Rekel je, naj prisedem, po petnajstih minutah vožnje pa sva že bila pred razpadajočim hotelom. V recepciji sem vprašal za ceno, s katero sem se strinjal in si ogledal bungalov. Ko sem razpakiral svoje stvari in se stuširal, sem se odpravil na plažo, ki je bila res rajska.
Odpravil sem se na obisk k Konny in Anji. Skupaj smo odšli na njuno plažo, ki je bila zelo umazana od raznih naplavin. Predlagal sem jima, da gremo na sprehod po moji plaži, ki je čistejša in obe sta se strinjali. Med sprehajanjem po mivki in čofotanju po morju se nam je približal nasmejan ribič. Ribe je lovil tako, da je z obale v morje metal s kamnom obteženo vrvico. Nekaj časa smo ga opazovali, nato pa sem ga povprašal, če se lahko preizkusim tudi jaz. Takoj mi je dal vreteno z vrvico. Začel sem vrteti, odvrgel sem vrvico, ki pa je poletela le nekaj metrov v vodo. Vsi ribiči, ki so se nam v tem času približali, so se pričeli smejati in hihitati. Zanje je bil to del cirkuške predstave. Starejši ribič me je povprašal za cigareto in dal sem mu paket tobaka, ki sem ga prinesel s seboj iz Slovenije. Nasmejal se je in izginil. Mlajši ribič pa se je trudil, čeprav v polomljeni angleščini, pogovarjati z nami.
Po kratkem času sem z dekletoma odšel nekaj pojest in spit. Omenili sta mi, da sta naslednji dan zmenjeni z Sapiijem za celodnevni ogled otoka. Vprašali sta me, če se jima pridružim. Takšno priložnost sem z veseljem izkoristil. Naslednji dan me je zbudila Konny, ki me je prišla iskat za potepanje po otoku. Odpravili smo se proti Kuti. V Kuti naj bi bile najlepše plaže na Lomboku in kasneje sem se prepričal, da je to res, kajti plaža je bila res fantastična. Rdečkasta mivka in kristalno čisto morje. Vzeli smo si čas za kopanje in sončanje.
Sapii pa je ves ta čas dremal v avtomobilu. Za nazaj, smo se po poti ustavili v Prayi in si ogledali kako ročno, s statvami izdelujejo različno blago (preproge, saronge itd). V Sukarari pa smo si ogledali, kako izdelujejo vse mogoče izdelke iz gline. Ustavili smo se še v vasi, kjer živijo domorodci Sasaki.
Nazaj smo se vrnili pozno zvečer in zopet odšli igrat biljard. Konny in Anja sta mi povedali, da naslednji dan odhajata na Bali. Poslovili smo se in odšel sem na obalo. Tam je bil že znani ribič, ki me je prišel pozdravit. Predstavila sva se in povedal mi je, da se kliče Musle. Vprašal me je ali govorim tudi Italijansko in odgovoril sem mu, da znam, ampak zelo malo. Prosil me je, če ga lahko kaj naučim. Dogovorila sva se, da ga jaz naučim italijansko, on pa mene indonezijsko. Začela sva se pogovarjati in medtem je prišel še starejši ribič Muhamad, ki mi je takoj ponudil domač tobak. Pokadil sem cigareto in se poslovil, ker je bila že trdna noč. Musle-ju obljubil sem, da z lekcijo lahko nadaljujeva naslednji dan.
Naslednjič: Ribiči in pragozd