Ptuj – mesto z dušo

Minuli vikend sem bila ponovno očarana nad lepotami Ptuja. Za dobro jutro me je presenetila povorka Rimljanov, ki sem jih srečala v nakupovalnem centru, kar me je opogumilo, da sem se kljub kislemu vremenu, po dolgem času spet sprehodila po romantičnih in nenavadno mirnih ulicah mesta ob Dravi.

Ptuj – Rimljani

Zgodovinski oris Ptuja

Zgodovino mesta Ptuj je zelo težko na kratko orisati, saj je izjemno bogata in zanimiva. Potrudila sem se, da sem omenila res najosnovnejše informacije. Za podrobnejši opis vas vabim, da si podrobneje ogledate literaturo, ki jo navajam v virih ali seveda obiščete Ptuj.

Na območju Ptuja so živeli ljudje že sredi prve polovice drugega tisočletja pred našim štetjem, kar dokazujejo arheološke najdbe. Dokazano je, da je bila naselbina na Grajskem griču in da je dosegala visoko stopnjo razvoja.
Ptujska naselbina dobiva svojo prvo urbano podobo z naselitvijo Keltov, ki pridejo iz Zahoda v mlajši železni dobi. Keltska poselitev je bila tako močna, da najdemo mnogo elementov njihove kulture tudi v rimskem času, kot sta tudi geografski imeni Petovio in Drava.

Obdobje med 15 pr.n.št.- 476 n.št. velja za Rimsko obdobje in obdobje preseljevanja narodov. Rimljani so si na desnem bregu Drave, torej nasproti stare keltske naselbine, uredili vojaški tabor in kmalu pride celotno ozemlje pod Rimsko oblast. Leta 69 je Ptuj prvič omenjen v zgodovinskih zapisih in sicer v Tacitovi Historiae, kjer je zapisano, da je bil za legijskega poveljnika izvoljen Vespazian. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 103 postal samoupravna enota COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO, ki je dosegla svoj največji obseg v 2. in 3. stoletju.

Atila na svojem pohodu v Italijo poruši Ptuj, leta 450. Vendar je mesto to katastrofo preživelo ter vsaj občasno ohranjalo utrjeni prehod čez Dravo vse do okoli leta 570, ko so ga zasedli Avari in zadnji priseljenci Slovani, ki so skupaj z njegovo naselbinsko tradicijo prevzeli tudi njegovo ime. Njihova poselitev je bila tako intenzivna, da se Ptuj še danes ponaša z najpomembnejšim zgodnjesrednjeveškim najdiščem na Slovenskem, katerega gradivo obsega časovno obdobje med 8. in 11. stoletjem.

Z uničenjem avarske države ob koncu 8. stoletja sta Podravje in z njim Ptuj prešla v okvir frankovske države, med 874. in 890. pa je postopoma prešla v last salzburške nadškofije. V tem obdobju se je mesto začelo hitro razvijati. Konec 9.st. je mesto že imelo sodstvo, carino, poleg gornjega tudi spodnje mesto, pobirali so mitnino. V letih med 977. in 1555. je bilo mesto v lasti salzburških nadškofov, nato pa v lasti deželnega kneza. V začetku 13. st. s Ptujskimi gospodi, ki so bili vazali salzburških nadškofov, se je Ptuj silovito razvijal. Zgrajeno je bilo mesto obzidje, v mesto sta se naselila dva močna redova- dominikanci in minoriti. Zgrajena sta bila dva samostana in oba sta bila vključena v obrambo zgornjega in spodnjega mesta. Leta 1376 je dobilo mesto svoj statut. Prebivalstvo se je v srednjem veku delilo na tri sloje- plemstvo in duhovščina, ki sta imela dohodke predvsem od zemljiških posesti in meščanstvo, ki se je ukvarjalo z obrtjo in trgovino.

Razcvet Ptuja je trajal do srede 15 st. Ko so mesto zasedli Ogri in ko je prišlo do turških vpadov. Vendar je mesto kljub gospodarskemu zastoju postalo v 16. st pomembna obrambna točka, ki je branila dostop Turkom v notranjeavstrijske dežele in je tako postalo neposredna last deželnih vladarjev. Zgrajeno je bilo mogočno grajsko obzidje, velik obrambni stolp ob Dravi, dve bastiliji ob vzhodnem delu mestnega obzidja in novo skladišče za vojno opremo in orožje. Turki mesta niso nikoli zavzeli. V 17. st. je Ptuj gospodarsko popolnoma propadel in si je delno opomogel šele, ko se je začela meja Ogrske pomikati proti jugovzhodu, vendar pa ni napredoval po pričakovanjih, saj ga je nova državna cesta in kasneje tudi železnica Dunaj-Trst zaobšla in tako omogočila hiter razvoj Mariboru. Ptuj se je tako počasi spreminjal v podeželsko mestece.

Česa na Ptuju ne smete prezreti …

Skozi samo staro mestno jedro se morate sprehoditi z odprtimi očmi, saj je skoraj na vsaki stavbi kak zgodovinsko pomemben detajl. Ne bo škodilo, če si priskrbite vodič po mestu ali se celo naročite na voden ogled. Vsekakor se morate povzpeti do Ptujskega gradu, saj je le ta tisti, ki daje mestu podobo, ki jo pozna vsak, pa naj se je že sprehodil po zgodovinsko bogatih uličicah ali še ne. Sama sem ga nazadnje obiskala dobro leto nazaj in bila ponovno, kot že toliko krat, navdušena. Priporočam ogled.

Ptujski grad

Ptujski grad

Nekaj osnovnih informacij o samem gradu: Prvi prebivalci bi se naj zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe.

Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal Konrad grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu. Torej je na Grajskem griču že pred 12. stoletjem stal zidan grad.

Ptujski grad je pogosto menjal lastnike. Salzburški nadškofje, ki so posedovali grad in mesto že v 9. st., so grad dodelili v fevd lungauski ministerialski družini, ki si je kmalu nadela ime Ptujčani.

Zadnji iz rodbine Ptujskih, Friderik IX., je umrl leta 1438, njegov nagrobnik pa lahko vidite vzidan v pritličje gradu. Ptujčanom so sledili Stubenbergi. Od leta 1480 do 1490 je bil Ptuj z gradom vred v madžarskih rokah, 1490 pa so morali Madžari zasedeno ozemlje predati nemškemu cesarju Maksimiljanu. Ta je mesto in grad obdržal do leta 1511, nato pa oboje prodal spet salzburškim nadškofom. Grad je zamenjal še kar nekaj lastnikov, preden ga je pred propadom rešila grofica Terezija Herberstein, ki ga je kupila leta 1873. Dala je temeljito obnoviti vse stavbe in jih na novo opremila. Herbersteini so ostali v gradu do leta 1945. Takoj po drugi vojni je bil grad spremenjen v muzej.

Orfejev spomenik

Na Slovenskem trgu stoji pred Mestnim stolpom skoraj 5 metrov (4,94 x 1,82 x 0,39 m) visok spomenik, in predstavlja nagrobnik, izklesan iz pohorskega marmorja, ki je bil v 2. stoletju postavljen mestnemu županu Marku Valeriju Veru. Na spomeniku so izklesani prizori, ki ponazarjajo upanje na novo življenje. V osrednjem reliefu je upodobljen prizor z Orfejem, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik. Le ta je sčasoma postal simbol mesta ob Dravi. V srednjem veku je spomenik služil kot sramotilni kamen – pranger. Na spodnji del spomenika so pritrdili dve železni priponi za vklepanje zločincev in z njima zelo poškodovali napis.

Ptuj – Orfejev spomenik

Ptuj – mestni stolp

Mestni stolp

Če boste stali pred Orfejevim spomenikom, kakopak ne boste mogli prezreti Mestnega stolpa. Ta, kot najmogočnejša mestna arhitektura, močno oblikuje mestno veduto. Omenja ga mestni statut iz leta 1376. Pred tem pa je na tem kraju stala krstna kapela sv. Janeza Krstnika. Leta 1556 je italijanski gradbenik Antonio de Riva dobil naročilo za gradnjo novega stolpa. Ob velikem požaru 1705. leta so meščani zaradi varnosti stolp nekoliko znižali. Ptujski kurat Simon Povoden je dal leta 1830 vzidati zbrane antične spomenike s Ptuja in okolice v mestni stolp. Tako je nastal eden najstarejših lapidarijev na prostem v Sloveniji – Povodnov muzej.

Dominikanski samostan

Ptuj – dominikanski samostan

Ne bo vam žal, če se boste sprehodili tudi do Dominikanskega samostana. Dominikanci so bili prvi ubožni menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije. Leta 1230 jim je Mehtildis, vdova Friderika III., podarila zemljo na zahodnem robu mesta, pod Grajskim gričem.

Že v prvem gradbenem obdobju so sezidali samostan v višini dveh etaž. Odlika samostana je križni hodnik, ki sta ga najprej sestavljala južni in bolj imeniten vzhodni krak.

1302. je samostan prizadel požar, obnova je trajala do srede 14. stoletja, v tem obdobju so zgradili še zahodni krak križnega hodnika in poslikali njegovo vzhodno steno. Prezidave in poslikave so potekale tudi v 15. in 16. stoletju. V 17. stoletju so samostan baročno prezidali.

Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami. Samostan je leta 1926 kupila občina, leta 1928 pa so v njem odprli mestni muzej.

Od 20. 9. 2013 je v samostanu kongresno kulturno središče.

Miheličeva galerija

Če se boste peš sprehodili ob Dravi, mimogrede ne pozabite zaviti na peš most in se naužiti lepega pogleda na Ptujski grad in samo mesto, ne prezrite, meni osebno najljubše galerije, Miheličeve galerije, ki se tako imenuje od leta 1992. Ime je dobila po slikarju Francetu Miheliču, ki je v letih od 1936 do 1941, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, naslikal nekaj svojih najpomembnejših del. Ptujski muzej pa hrani tudi velik fond njegovih risb in grafik, urejenih v Grafični kabinet Franceta Miheliča.

Ptuj – Miheličeva galerija

Galerija je bila prvotno stari stolp ob Dravi, največji od šestih stolpov v renesančnem obrambnem sistemu Ptuja, ki so ga zgradili leta 1551. Prvotno ni imel strehe, saj je bila na vrhu stolpa topovska ploščad. Ko je odslužil svojemu prvotnemu namenu, so ga najprej spremenili v stanovanja, leta 1938 pa v muzejsko razstavišče. Sprva je bila v stolpu urejena vinarska zbirka, od leta 1967 je ta prostor namenjen občasnim likovnim razstavam.

Ostale ptujske znamenitosti

Seveda zgodovinski navdušenci ne boste mogli prezreti Mitrejev, Minoritskega samostana, Florjanovega spomenika, Proštijske cerkve svetega Jurija ter še mnogih drugih lepot Ptuja.

In seveda, obisk Ptuja ne bi bil obisk Ptuja, če se ne bi ustavili tudi v vinski kleti. Navsezadnje se morate zavedati, da ste na obisku v vinorodnem okolišu.

Ptuj – vinska klet

Prav tako pa, ob vročem poletnem dnevu, priporočam ohladitev v Ptujskih termah.

Na prvi pogled tako malo mestece kot je Ptuj, a vendar tako zelo bogato, da boste vse njegove lepote in znamenitosti  le s težavo do potankosti pogledali v enem samem dnevu. A naj vas to ne zmoti, le obiščite ga, se sprehodite skozenj in verjamem, da boste začutili utrip enega najstarejših mest v Sloveniji v vsej njegovi veličini.

Vabljeni!

Viri

• http://www.ptuj.info/index.php/sl/ptuj/zgodovina-mesta.html
• http://www.arhiv-ptuj.si/Objave/Ostale_publikacije/zgodovinski_pregled
• http://ptuj-guide.com/kratka-zgodovina-ptuja/
• Brence, A. (1988). Ptuj z okolico. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj.