Svinjarija za nami ostaja prav povsod

Tempo življenja je vedno hitrejši in vsak dan bolj se nam mudi. Vse bolj smo brezbrižni do sočloveka in do okolice. Toda včasih se zdi, da človeška lenoba ne pozna meja, saj svinjarija ostaja povsod. In nekatera dejanja so nevredna človeka.

Odpadke vestno ločuje le peščica ljudi . Pri ostalih gre bolj za lenobo in brezbrižnost, kot za neznanje. Zakaj bi se trudili in vse ločevali, ko pa je lažje vse po vrsti metati v isti koš? Zato, ker ima takšno ravnanje posledice. Toda na posledice sploh ne pomislimo, saj naše generacije še ne bodo prizadele v veliki meri. Ne pomislimo pa na naše otroke, njihove otroke in generacije za njimi.

Poznamo tudi problematiko divjih odlagališč, ki povzročajo škodo okolju. Ti v naravi neprimerno odloženi odpadki onesnažujejo podtalnico, kvarijo videz pokrajine, zmanjšujejo kakovost življenja vseh živih bitij ter negativno vplivajo na zrak in prst. Divja odlagališča so mi od nekdaj uganka. Načeloma gre za kosovne odpadke ali večje vreče odpadkov, ki so bili pripeljani in odloženi na določeno mesto. Če so odpadki že naloženi v avtomobil, bi jih lahko odpeljali tudi na temu namenjeno mesto.

Vsakdanje je tudi odmetavanje posameznih manjših odpadkov. Papirnat robček, ki smo ga pravkar uporabili, je treba nemudoma odvreči, koša za smeti pa ni v bližini. Enako velja za plastenke, pločevinke, vrečke od čipsa, ovoje od čokolad in ostalo embalažo. Skratka karkoli, kar smo v tistem trenutku izpraznili. Ostanki hrane so izmed vsega najmanj problematični.

V že zdavnaj prepoln koš za smeti še kar mečemo odpadke, čeprav že zdavnaj padajo na tla in je svinjarija že meter ali dva okrog njega. Menda jih ne bomo nosili do naslednjega koša ali celo domov. Bo že nekdo spraznil koš in počistil njegovo okolico. Morda ne danes ali jutri, vendar bo.

Najmanj razumljivo od vsega pa mi je obnašanje nekaterih ljudi v trgovinah. Začne se takoj, ko vzamem nakupovalni voziček. Težko je najti takšnega, v katerem ni vrečk in rokavic za sadje, reklam ali kakšnega kosa prazne embalaže. In to kljub temu, da je v neposredni bližini koš za smeti. Nadaljuje se med policami, ki jih kupci tako razmečemo, da jih prodajalke ne zmorejo sproti pospravljati. Odprta embalaža in med seboj pomešani izdelki se najdejo po celi  trgovini.

Izdelke, za katere smo si premislili in jih ne bomo kupili, puščamo povsod po trgovini. Zgodi se, da prodajalke kakšnega spregledajo, in ga morajo kasneje zavreči. Navajena sem že čokolade med kozmetiko, klobas med jajci ali kruha med pijačo. To ne pomeni, da razumem zakaj izdelka kupec raje ne pusti na blagajni, da bi ga prodajalke takoj pospravile na njegovo mesto. Je pa tako vsakdanje, da se skoraj ne čudim več.

Še vedno pa me kaj za trenutek ali dva pusti odprtih ust. Na primer klobasa, ki jo je nekdo vzel iz hladilnika in jo kasneje odložil v zamrzovalnik med sladoled, ker se je po poti premislil. Seveda bo klobasa zmrznila in jo bo treba zavreči. Zamrznjena zelenjava, ki je nekdo odložil med sladoledne lučke, jo je odnesla brez škode, le pospraviti jo je treba. Ni pa sprejemljivo, da mora prodajalka za tem kupcem pospraviti tudi prazno škatlico od cigaret, ki jo je prav tako odložil v zamrzovalnik.

Kamorkoli se obrnem, svinjarija za nami ostaja prav povsod.