Kamilica – cvetlica sonca
Kamilica gre tudi v domači zeliščni liker tete Pehte – domači jagermeister.
Kamilica – le kdo je ne pozna? Preprosta rastlina, z drobnimi belo-rumenimi cvetki. Spada med prastare zdravilne rastline. In že v času Starih Egipčanov je ta rastlina uživala zelo velik ugled – častili so jo kot cvetlico sonca (najverjetneje zaradi njenega rumenega cvetišča). Sicer pa je njeno botanično ime Matricaria chamomilla. Poznamo pa tudi Pravo kamilico (Matricaria recutita) in Rimsko kamilico (Anthemis nobilis). V prispevku bom pisala o Matriciaria chamomilla.
Kamilica je enoletnica in zraste med 20 in 60 centimetrov visoko. Značilni so njeni belo-rumeni cvetovi. Raste ob njivah, med žitom, na travnatih kolovozih in podobno. Seveda pa jo najdemo tudi na domačih vrtovih. V kolikor nameravate kamilico gojiti doma na domačem vrtu, naj omenim, da kamilica ne mara zemlje, ki je umetno gnojena. Steblo kamilice je močno razraščeno. Listi kamilice so dvakrat pernato razdeljeni in so ozki, nitasti. Rumen cvet kamilice ima navzgor razširjeno cvetišče, in navzdol povešene bele jezičaste cvetove. Kot zanimivost naj omenim, da so pri Pravi kamilici cvetni koški votli. Ima prijeten in aromatičen vonj, ter rahlo grenak okus.
Nabiranje in sušenje
Nekaj osnovnih pravil o nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč, si lahko preberete v mojem prejšnjem prispevku. Sicer pa kamilico nabiramo v času od junija do avgusta. In sicer nabiramo različne dele rastline. Za čaje tako nabiramo le cvetne koške. Za kopeli pa uporabljamo celo rastlino. Kot velja pri vseh zeliščih, tudi za kamilico velja, da jo nabiramo v suhem in sončnem vremenu. Sušimo pa v senci in shranimo v zelo suhem prostoru.
Nabrane in posušene kamilice se čim manj dotikamo. Saj z dotikanjem kamilica izgubi svoje zdravilne lastnosti in aromo.
Uporaba
Kamilica se najpogosteje uporablja za pripravo čajev, pri čemer kamilico zgolj poparimo. Čaja ne smemo piti zelo vročega, pač pa nekoliko ohlajenega.
Kamilica je vsestranska rastlina, ki je uporabna tako notranje kot zunanje. Tako si lahko pripravimo kamilico kot čaj, obkladek, sopare, kopeli in za namene izmivanja.
Ker kamilica vsebuje eterično olje azulen, nas kamilica tudi pomirja.
Kamilica – neprecenljiv dar narave
Sama ob omembi kamilice najprej pomislim na kamilični čaj, ki pomiri želodčne težave. Vendar kamilica ni zgolj zdravilo za te tegobe. Je mnogo več!
Zunanja uporaba kamilice zelo pozitivno vpliva na težavah z vnetjem kože, sluznice ter dlesni, saj deluje pomirjajoče in zavira klice. Zelo dobro se izkaže tudi pri inhalacijah in pri izpiranju vnetnih obolenj dihalnih poti. Pomaga tudi pri vnetjih analnega in genitalnega področja.
Že iz njenega botaničnega imena Matriciaria, ki izhaja iz izraza mater-mati, lahko razberemo, da je kamilica uporabna tudi kot ”ženska rastlina”, saj je ženskam lahko v veliko pomoč pri menstrualnih težavah (pri krčih uporabimo tople obkladke).
Kamilica, kot omenjeno, tudi pomirja – zato pomaga zoper nespečnost in nervozo. Pomaga pri želodčnih težavah in slabi prebavi, tudi čiru na želodcu. Vendar opozorilo: pri bruhanju, kamiličnega čaja ne smemo piti!
Kamilico vtiramo na mesto, kjer imamo bule, otekline, revmo ali zmečkanine. Pri vnetih dlesnih ali vnetem grlu, kamilico grgramo. Kamilične kopeli pa nam bodo pomagale pri: bolečinah v ušesih, očeh, zoper glavobol, težavah s sinusi, pri granulomih, bronhitisu. Kopeli naj trajajo približno 30 minut.
Kamilica, drobna rastlinica, preprostega videza, a vendarle močna zel!
