Cepiti otroke – NE!

Kot starši, skrbniki naših otrok, naj bi imeli vsaj nekaj besede pri vzgoji, izobraževanju… ampak stvar se zakomplicira, ko želimo izvedeti kaj več o cepljenju. Brskanje o tej temi kot tudi nasprotovanje je skoraj že kaznivo, moraš biti za in pika!!! Zakaj se ne moremo svobodno odločiti glede zdravja naših naslednikov? Zakaj ne moremo imeti zadnje besede, saj smo konec koncev mi tisti, ki se soočamo s posledicami, tveganji. Mi smo tisti, ki bedimo ponoči, ko je otrok bolan, mi smo tisti, ki otroka naučimo od prve besede, do prvega koraka, a nobene besede nimamo pri tako pomembni odločitvi?!

Cepljenje je medicinski postopek, zato obstaja veliko možnosti za tveganja, ampak zakaj nas o tem ne obvestijo pred postopkom? Ponavadi se cepljenja izvajajo skoraj kot po tekočem traku, danes nekaj otrok, jutri še dva več. Nihče pa se ne vpraša, kaj to pomeni za otrokovo zdravje, otroški organizem naslednjih nekaj let, nekaj deset let.
Obstaja namreč le ena vrsta imunitete in ta je naravna. In kako jo dosežemo? Z napadom same bolezni in ne z umetnim in začasnim odgovorom, s katerim se samo uničuje naravni imunski proces in s tem pospešuje proces avtoimunskih bolezni. Če so cepiva varna, kako to da so preizkušena na živalih in ne na ljudeh? Zakaj se te živali opazujejo le 48ur? Dejanski učinki se pokažejo šele po določenem času, po več mesecih in letih. Kako lahko vsebujejo snovi kot sta aluminij in živo srebro, ko pa še navaden laik ve, da ti sestavini resno vplivata na zdravje in povzročata toksičnost? Zakaj bi potem to vbrizgavali v kri komaj rojenim, zdravim otrokom in jim s tem poškodovali imunski, centralni in avtonomni živčni sistem? Kaj se jim s tem ne odvzame vsaka priložnost, da bi se branili in bili zdravi? Cepiva se vbrizgajo pod kožo ali mišico, s tem pa cepivo vdre neposredno v kri in tako dobijo virusi ter bakterije neoviran dostop do vseh zdravih, vitalnih organov. Če so tako učinkovita, kako to da je stopnja alergij pri cepljenih otrocih dvakrat višja kot pri necepljenih? Zakaj je vedno več otrok nagnjenih k razvoju astme, kroničnemu bronhitisu, vnetjem srednjega ušesa, senenim nahodom, dermatitisu? Čudno. Zakaj bi sploh cepili otroka, ko pa skoraj nima možnosti okužbe, če pa so bolezni v večini že izkoreninjene ali izjemno redke?

Otroci so dandanes šibkejšega zdravja kot pred 20 leti, širijo se namreč avtoimunske bolezni, glavnega krivca ni, ampak ko sešteješ strupe iz cepiv, fluorid in klor v vsakodnevni popiti vodi, neštete antibiotike, ki se predpisujejo skoraj ob vsakem obisku pri zdravniku, antibiotike v mesu klanih živali, vse konzervanse in aditive v prehrani, onesnažen zrak, elektromagnetna sevanja, stres, neredno prehrano… potem ugotoviš da nekaj ni v redu, da je zdravih ljudi vsak dan manj.

Cepiva naj bi varovala vse življenje, a nas žal ne! Tveganje, da bomo kljub cepljenju zboleli, ostaja. Kot tudi, ali bomo pri vsakem naslednjem cepljenju sebe ali naše otroke izpostavili zapletom.

V čem je potem smisel vsega?

Ne, to ni le muha enodnevnica, je razumska razlaga zaskrbljenega starša, ki mu ni vseeno za zdravega in srečnega otroka.