Gobe v slovenskih gozdovih
Sedaj, ko se zima poslavlja in prihaja počasi pomlad, se začenja prebujati tudi narava. Gozd začenja zeleneti, pod drevesi v gozdu, na travnikih, pašnikih in pa tudi na najbolj nenavadnih mestih se bodo začenjale pojavljati take in drugačne, užitne in strupene gobe.
Skoraj ne mine leto, da ne bi poročali mediji o kakšni zastrupitvi z gobami, ker so gobarji precenjevali svoje poznavanje gob. Zato je pravilo, da se gobi, za katero niste sigurni, da je užitna, raje izognite in nabirajte samo take, ki jih dobro poznate.
Gobe rastejo čez celo leto, jih je pa največ poleti in jeseni, ko je dovolj vlage in toplote, ki je potrebna za njihovo rast. Gobe si same ne morejo pridelovati hrane, zato hrano črpajo iz okolja, v katerem živijo.Tako delimo gobe na tri skupine: na gniloživke, zajedalke in gobe, ki živijo v sožitju z drevesom.
Gobe se razmnožujejo s trosi, ki jih raznaša veter po zraku, ali pa se raznašajo po vodi in tudi živali pomagajo pri raznašanju trosov, ki ob ugodnih razmerah zrastejo v gobo.
Najbolj znane užitne gobe so jesenski in poletni goban, karželj, užitna sirovka, dežnik, travniški kukmak, navadna lisička, mavrah.
Med najbolj strupenimi gobami so: zelena, rdeča, panterjeva in pomladanska mušnica, vražji goban, karbolni kukmak.
Ko se boste odpravili nabirat gobe, je potrebno upoštevati naslednja priporočila :
- Dobro je potrebno poznati, barvo, vonj, izgled gobe in je ni priporočljivo nabirati samo po enem takem kriteriju, ker velikokrat se je zgodilo, da izgled vara.
- Čimbolj natančno preučite gobe in primerjajte med seboj užitne in strupene gobe, ki so na videz zelo podobne, da ne bi prišlo do zamenjave.
- Gobe, ki jo najdemo, je priporočljivo, da je ne odrežemo, ampak zavrtimo in izvlečemo iz zemlje, ker včasih je prav po spodnjem delu mogoče ugotoviti, za kakšno gobo gre.
- Nabirajo naj se mlade in zdrave gobe, priporočljivo v košare in ne v vrečke, pa dobro je tudi, da gobe v grobem očistimo že na mestu samem in si tako prihranimo delo doma.
- Zaradi težje prebavljivosti gobe niso priporočljive za otroke, bolnike in starejše ljudi. Pri prvih znakih kakšnih zdravstvenih težav je zelo priporočljivo takoj obiskati zdravnika.
- Še en nasvet ali pravilo je, ki se ga je dobro držati. Kadar smo v gozdu, se obnašajmo disciplinirano, ne odmetavamo smeti in ne vpijemo, ker le tako bomo lahko mimogrede opazili še kakšnega prebivalca gozda.
O gobah, užitnih in strupenih, bi lahko še veliko napisala. Zlato pravilo pa je, ki se ga je potrebno držati, da preden se odpravimo v gozd, dobro preučimo značilnosti gob in podobnost med užitnimi in strupenimi gobami. Če nismo navajeni nabiranja gob in jih ne poznamo, je tudi dobro, da gre z nami kdo, ki se na gobe dobro spozna.
Previdni moramo biti, kadar nabiramo karžlje (leva slika), ker če ne poznamo dobro, jih lahko hitro zamenjamo s strupeno rdečo mušnico (desna slika), kar pa nikakor ni dobro.
