Izseljevanje mladih – emigracija

1 odziv

  1. Avatar Irena pravi:

    Dober članek – dodala bi še le, da bi mladim močno pomagalo tudi, da bi jih zaposlovali namesto postarane delovne sile. Zakon je čuden na ta način – v službi sili ostati starejše in stare ljudi, ki so že dopolnili ali celo prepolnili knoto delovne dobe, mladi pa iščemo in marsikdaj ne najdemo službe, ker delodajalci raje obdržijo že uveljavljene in usposobljene delavce ali delavce z več praktičnimi izkušnjami kot takšnega, ki je ravno končal univerzo. To je, milo rečeno, metanje denarja in človeškega kapitala v blato, in se ne bi smelo dogajati! (Žal se.) Univerzitetna izobrazba že precej časa tudi ni več edino merilo, po katerem presodijo, če te sploh sprejmejo v službo. Štejejo naknadno znanje in izkušnje, tako da v večini primerno niti ni tako zelo pomembno, če si izobrazbe, ki jo zahteva delodajalec, temveč predvsem, kaj in koliko veš o tem področju, kjer boš delal in imaš tudi nekaj izkušenj na njem. Tukaj pa univerza odpove, ker razen na programih, kjer je obvezno usposabljanje na delovnem mestu (tako imenovala delavska praksa), drugače mladi ne ‘odnesejo’ kaj dosti, razen če se sami še dodatno ne aganžirajo tekom šolanja. V državnem zboru je že bil v presoji predlog, da bi se mlade zaposlovalo, starejši pa bi jim bili na njihovih delovnih mestih mentorji, ter bi jih tako pripravili na samostojno pot, ko bi mentorji odšli v pokoj. Tudi sami upokojenci še niso za staro šaro – ti ljudje imajo ogromno izkušenj, ki bi jih lahko uporabili kot svetovalci ali mentorji mladim! Čeprav je bil ta predlog pristojnim organom podan vsaj dvakrat, enkrat tudi z moje strani, so ga gladko zavrnili. Ni mi jasno zakaj, ampak tako pač je. Vendar bo treba začeti znova, se znova dogovarjati in prepričevati. Mladi in starejši si zaslužimo, da živimo dostojno, človeka vredno življenje, tako da nismo v skrbeh, kaj dati na mizo ali če bo dovolj denarja za položnice, zdravila ali osnovne potrebe. Če pa to hočemo, bomo pa morali stopiti skupaj in se tako odločiti, ter se odločitve držati. Mogoče mi nismo politiki, vendar smo tisti, ki naše politike izberemo. Mogoče ne odločimo dokončno o novelah in zakonih, vseeno pa imamo moč, da te odločitve usmerimo, tako da je to moč vredno izkoristiti!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.