Izseljevanje mladih – emigracija
Vse večji pojav je selitev mladih Korošcev v Avstrijo. Ali lahko govorimo o množični emigraciji? Zadnje čase skoraj vsak dan slišim za nekega znanca ali otroka mojih znancev in prijateljev, da odhaja živet v sosedno Avstrijo. Tam kupujejo hiše, parcele, najemajo stanovanja ali pa so se zaposlili z namenom, da v Avstriji ustvarijo družino.
Izseljevanje mladih
Ne vem, ali se selitev mladih dogaja tudi na drugih območjih Slovenije, prepričana pa sem, da bo izseljevanje zelo vplivalo na populacijo na Koroškem. Čez 20 let bomo tu ostali samo starejši, glavno prevozno sredstvo bodo vozički, palice kot pripomočki, stanovanjske zgradbe bodo morali spreminjati v domove starostnikov in še to samo zgradbe z dvigali ali do prvega nadstropja, saj od starosti ne bomo mogli hoditi. Največji dogodek pa bodo oznanili cerkveni zvoni. Šalo na stran.
Groza me je samo pomisliti, kaj se bo zgodilo v primeru, da se bo selitev mladih nadaljevala in kaj starejšo populacijo čaka. Od kot denar za pokojnine, kdo bo delal? Bolj ko o tem razmišljam, bolj sem jezna.
Upokojenci delali preko napotnic
Danes berem v dnevnih novicah o nepravilnostih, ki jih je ugotovil DURS v poslovanju Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem. Največ nepravilnosti je bilo v zlorabi študentskih napotnic, preko katerih so največ delali upokojenci in seveda nihče za to ne bo odgovarjal. No, pa smo tam. Upokojenci izkoristijo vsako luknjo v zakonu in pograbijo vsako priliko za delo, ker s svojo pokojnino ne morejo kvalitetno živeti.
Mladi se prebijajo kakor vejo in znajo
Za mlade dela ne ostane in se pač prebijajo kakor znajo ter delajo na črno. Delodajalcem odgovarja, da imajo priložnostno poceni delovno silo. Državi izteka denar skozi prste. Študent doštudira, dobi diplomo, s katero si pri nas pri nas lahko samo “obriše rit” in ko pogleda svoje starše, ki se mučijo na vse pretege za preživetje, jo lepo poberejo čez mejo. Vse več je upokojencev. Mladi se selijo in vrtimo se v začaranem krogu, ki pa ga bo težko razkleniti, saj je povprečna populacija na Koroškem vse starejša, ker za mlade ni perspektive.
Slovenci smo marljivi in odgovorni
Povsod smo Slovenci poznani kot zelo dobro šolan kader, marljivi ter odgovorni. Tuje države in delodajalci so nas veseli, saj se jim državna blagajna polni. Mladi dobijo ugodne kredite, ki jih z njihovo plačo ni težko odplačati. Nakup parcele ali hiše ter vsa dovoljenja lahko uredijo v najkrajšem možnem času. Pri nas bi komaj bilo, če bi si vzel leto dni neplačanega dopusta, da urediš gradbeno dovoljenje, Za dober kredit pa bi moral delati do stotega leta, da bi ga lahko odplačal in ob tem še preživel. Kaj šele, da bi imel še otroke, ker je pri nas pač “brezplačno šolanje”.
Politiki pa na dopustu
Kaj pa delajo naši politiki in zastopniki? No, trenutno so na zasluženem dopustu, nekje, kjer jim strežejo “od zadaj in od spredaj”, ker se morajo oddahniti od vseh stresov, ki so se jim preko leta nabrali in nimajo časa pomisliti na tiste Slovence, ki si dopusta ne morejo privoščiti, ker komaj živijo iz meseca v mesec. Tudi ko so delali, jim niti na misel ni prišlo nekaj spremeniti, saj problematika odliva mladih ni samo na Koroškem, ampak po celi Sloveniji. Njihovo delo je kdaj in na kakšen način “potunkati” nekoga iz druge stranke ter kako sebi in svojim potomcem zagotoviti dobro in kvalitetno življenje, za množično selitev mladih pa jim je malo mar.
Dragi politiki!
Nehajte se že ukvarjati s sabo, vzemite si povprečno slovensko plačo, čeprav je tudi ta za vas previsoka, glede na to, kaj ste za nas, majhne ljudi, storili. Naredite nekaj, da nam zagotovite dostojno pokojnino, mladim pa delo in perspektivo ter jim omogočite, da ostanejo v prelepi Sloveniji.
Dober članek – dodala bi še le, da bi mladim močno pomagalo tudi, da bi jih zaposlovali namesto postarane delovne sile. Zakon je čuden na ta način – v službi sili ostati starejše in stare ljudi, ki so že dopolnili ali celo prepolnili knoto delovne dobe, mladi pa iščemo in marsikdaj ne najdemo službe, ker delodajalci raje obdržijo že uveljavljene in usposobljene delavce ali delavce z več praktičnimi izkušnjami kot takšnega, ki je ravno končal univerzo. To je, milo rečeno, metanje denarja in človeškega kapitala v blato, in se ne bi smelo dogajati! (Žal se.) Univerzitetna izobrazba že precej časa tudi ni več edino merilo, po katerem presodijo, če te sploh sprejmejo v službo. Štejejo naknadno znanje in izkušnje, tako da v večini primerno niti ni tako zelo pomembno, če si izobrazbe, ki jo zahteva delodajalec, temveč predvsem, kaj in koliko veš o tem področju, kjer boš delal in imaš tudi nekaj izkušenj na njem. Tukaj pa univerza odpove, ker razen na programih, kjer je obvezno usposabljanje na delovnem mestu (tako imenovala delavska praksa), drugače mladi ne ‘odnesejo’ kaj dosti, razen če se sami še dodatno ne aganžirajo tekom šolanja. V državnem zboru je že bil v presoji predlog, da bi se mlade zaposlovalo, starejši pa bi jim bili na njihovih delovnih mestih mentorji, ter bi jih tako pripravili na samostojno pot, ko bi mentorji odšli v pokoj. Tudi sami upokojenci še niso za staro šaro – ti ljudje imajo ogromno izkušenj, ki bi jih lahko uporabili kot svetovalci ali mentorji mladim! Čeprav je bil ta predlog pristojnim organom podan vsaj dvakrat, enkrat tudi z moje strani, so ga gladko zavrnili. Ni mi jasno zakaj, ampak tako pač je. Vendar bo treba začeti znova, se znova dogovarjati in prepričevati. Mladi in starejši si zaslužimo, da živimo dostojno, človeka vredno življenje, tako da nismo v skrbeh, kaj dati na mizo ali če bo dovolj denarja za položnice, zdravila ali osnovne potrebe. Če pa to hočemo, bomo pa morali stopiti skupaj in se tako odločiti, ter se odločitve držati. Mogoče mi nismo politiki, vendar smo tisti, ki naše politike izberemo. Mogoče ne odločimo dokončno o novelah in zakonih, vseeno pa imamo moč, da te odločitve usmerimo, tako da je to moč vredno izkoristiti!