Zakaj se ženske ličijo in moški lažejo

Za nami so dnevi, ki so v vsaj malo čuteči duši pustili takšne in drugačne sledi. Pa ne mislim tiste sledi, ki so nastale zaradi preobilice hrane ali pijače! Pretekli mesec je minil v znamenju številnih dogodkov, kjer smo se izkazali. Izmenjani so bili številni pogledi; prekriti, skriti in odkriti.

V nekem trenutku sredi moje delovne vneme telefon naznani sms sporočilo. V trenutku sem pograbila belo stvarco, ki je piskala poleg mene. Recimo, da je svet okoli mene moral zastati za tisti hip, ko sem MORALA prebrati sporočilo. Dandanes so telefonska sporočila postala pač glavni način komuniciranja.

»Kavica? Zdaj, NUJNO!« je pisalo. Kaj sem hotela drugega, kot da sem vstala, oblekla in šla. Delo lahko pač malo počaka, ne? Vedela sem namreč, da se moja prijateljica ne bo obotavljala priti k meni, če se ne prikažem v lokalu čez cesto, in sicer takoj.

»Veš, ne gre mi iz glave. Marko. Ne gre in ne gre,« je pričela, ne da bi me pozdravila ali počakala, da bi si slekla plašč in se usedla poleg nje. Tako sem jo že pazljivo poslušala, medtem ko sem odlagala plašč na bližnji stol in pazila, da ne bi slučajno med tem polila kave, ki me je že čakala na mizi (prednost stalne stranke).

»Smo bili na skupnem kosilu. Po letu dni sva se videla. Po letu dni! Saj se spomniš, da sem ti povedala, da se je spogledoval z mano … ampak lani sva bila oba še brez partnerjev! Da bi ga videla, prišel je z njo pod roko. Ni mi je predstavil. Niti nisem želela, da mi jo. Se pa je zelo potrudil, da je bil nenehno v moji bližini. Mu je uspelo, da sva ostala sama. Sva se pogovarjala. Se me je dotikal, tako mimogrede. Kar mravljinci so me spreletavali, no še zdaj mi gomazijo, ko se spomnim. Poglej! Reci že kaj, Sanjica!« Svojo razgaljeno roko mi je potisnila pred obraz. Res je bila njena koža naježena. Me sploh ni ganilo. Naježila se je tudi ob pravi irski kavi! Torej?

»Lepo te je videti. Vidim, da te je dodobra pretreslo ponovno snidenje z njim. Kaj ko bi pričela z razlago, kako sta se ob vaju počutila vajina partnerja?« Moja prijateljica je imela spet poudarjene zelene oči z zelenim senčilom. Njen obraz je sijal v vsej možni veličini, ob njeni vedno pravilno oblikovani frizuri. Takole vražje urejene si nisem predstavljala, da je ne bi opazili, tako moški kot ženske. Morala sem jo rahlo pretresti s svojim nepričakovanim vprašanjem, saj si je vzela čas za požirek kave. Jaz pa sem rahlo zavistno razmišljala (za mano se moški namreč niso obračali, kot so se za njo), kako lahko umirim njeno nemirno dušo in se hitro neopazno vrnem na delo.

»V bistvu sta se družila in spoznavala preostale v prostoru. Kaj pa vem, midva sva si imela veliko za povedati. Sploh ne veš, kaj vse mu je uspelo v preteklem letu …«

»Ah, daj no … zelo dobro se zavedaš sama sebe in svojega vpliva na nasprotni spol. Prepričana sem, da si nase spravila spet eno dobro oblekico, a ne? Uživala si, ko so te ženske gledale z zavistjo, moški pa … tudi on ima oči; rekel bi karkoli, da bi te obdržal v svoji bližini! Ne moreš jemati njegovih besed za suho zlato! Je pač hotel biti glavni ob glavni,« sem neusmiljeno tolkla z besedami.

»Ni te bilo tam, sploh me nočeš razumeti«, mi je očitala s popolnoma žalostnim obrazom. Povesila je pogled. Ta pogovor se ni odvijal po njenih pričakovanjih.

»Eva, saj vendar veš, da je nekaj resnice v mojih besedah. Če bi mu bilo res do tebe, bi lansko leto gore premikal, da bi te našel in imel ob sebi. Se ti ne zdi?« Nisem popustila v svojem pravu, vendar sem želela omiliti izrečene besede. Po njenem obrazu so že stekle prve solze, ki jih sploh ni poskušala skriti niti obrisati.

»Oh, Sanjica, kako si lahko tako kruta. Ne bi vsaj enkrat zame izkrivljala resnice?« se je poskušala nasmehniti skozi solze. Tako, pa sem jo uspela prizemljiti. S prsti obeh mojih rok sem ji obrisala od maskare črne solze in jo potegnila v svoj objem.

»Eva, moški se zaljubijo v tisto kar vidijo. Ženske pa v tisto kar slišijo. Zato se ženske ličijo, moški pa lažejo.« Tole sem nekje slišala in mi je sedaj kot nalašč prišlo prav. Razšli sva se pomirjeni. Obe. Verjetno do naslednjega veselega decembra.