Vsestranski bezeg

Kaj vemo o bezgu? Uporabni recepti za uživanje bezgovega cvetja ter primerjava med doma pripravljenim sokom in industrijskimi pijačami.

Nekje sem prebrala, da so bezeg nekoč imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«, ker ima številne zdravilne lastnosti. Sama ga poznam kot okusen čaj za pitje, brezalkoholno in alkoholno pijačo ter slastno jed.

Kot zdravilo in lajšalo učinkovito pomaga pri prehladu in vročini, ker pospeši potenje in s tem ohlajanje telesa. Prav tako pa naj bi bil koristen še pri sladkorni bolezni in astmi ter čiščenju krvi.

Bezgovi cvetovi in plodovi so vsestransko uporabni tudi v prehrani. Cvetove lahko poleg sušenja za čaj ocvremo, spečemo kot omlete ali palačinke ali iz njih naredimo sirup. Iz njegovih plodov pa skuhamo marmelado in sok ali naredimo celo vino. In, verjemite, bezgovo vino je res dobro in nikoli ne bi pomislila, da ni narejeno iz grozdja, če mi ne bi tega povedali.

Bezgovo listje je tudi odličen odganjalec polžev na vrtu. To vem iz lastne izkušnje. Je pa treba listje na gosto potakniti okoli območja, ki ga želiš zavarovati, pa tudi zamenjati na vsake dva dni s svežimi, dokler so varovane rastlinice še majhne.

Zaradi tolikih bezgovih koristnih lastnosti so nekoč verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje ljudi. Zato je na podeželju še danes ob starih hišah ali na robu vrta najti bezgov grm ali drevo. Koliko je bezeg dejansko obvaroval ljudi pred tatovi in čarovnicami, ne vem, verjamem pa, da je marsikatero družino rešil lakote v kriznih časih, če je le znala izkoristiti vse, kar je ponujal.

Nenazadnje rastejo na starejših bezgovih drevesih tudi bezgove gobe, ki so okusna hrana in zelo primerne za sušenje in shranjevanje. Pred uporabo jih je treba namočiti in potem jih pripraviš kot sveže gobe. Mislim, da smo jih jedli že vsi, ki smo kdaj v kitajski restavraciji naročili tako imenovane kitajske gobe, ki niso nič drugega kot posušene bezgove gobe.

Izgubljanje znanja o rastlinah okoli nas

Stanujem v enem od zelo zelenih delov Ljubljane v manjšem bloku, obdanem z drevesi, zasajenimi pred več kot petdesetimi leti. Tu je cela aleja lip, vmes pa češnje, zgodnje slive, stara jablana, akacije, breze, smreke in bezeg.  Sredi tega mogočnega drevja je umeten hribček, po katerem se otroci pozimi sankajo in smučajo, poleti pa kar tako po starem igrajo in preganjajo in plezajo po grmovju in manjšem drevju, kolikor jim pač današnji starši dovolijo. Rajska oaza sredi mesta. Vse je videti nekako tako kot na podeželju, od koder so prišli prvi stanovalci teh blokov dve generaciji nazaj in s seboj prinesli znanje o zdravilni in prehranski vrednosti prav vseh tu naštetih dreves.

Na tem hribčku je toliko cvetočih bezgovih grmov na enem mestu, kolikor jih je težko videti celo v vaškem okolju. A grmi so nedotaknjeni. Bezeg je nedotaknjen, ker nihče več ne odtrga cvetov z njega. Gledam strukturo prebivalcev v teh blokih in po zastopanosti prednjačijo mlade družine, potomci generacije priseljencev s podeželja, ki je takrat zasadila vsa tista drevesa. Tu so tudi potomci priseljencev iz nekdanjih naših bratskih republik, torej zagotovo ljudi s podeželja, ki so še imeli znanje o koristih in uporabi rastlinja, zlasti bezga.

In razmišljam o tem, kako se znanje o rabi rastlin izgublja. In tudi znanje, predvsem pa zavest o samooskrbi. Zato sem se odločila za zapis dveh receptur, ki mi sicer nista najbolj pri srcu, kar zadeva zdravo prehrano. A, ko ju postavim v kontekst današnjega časa, prekarnega dela in vse nižjih dohodkov in pritiska prehranske industrije s cenenimi in ničvrednimi izdelki, se slika v hipu spremeni in mnenje obrne. Z gotovostjo trdim, da oba navedena recepta kulinarično in prehransko mnogokratno prekašata večino ponujene industrijske hrane in sta zdravstveno zanesljivo manj sporna kot premnogi industrijski pripravki.

Ocvrti bezgovi cvetovi – recept

Potrebuješ:  3-5 bezgovih cvetov na osebo, bolj gosto maso za palačinke kot običajno in olje za cvrenje. Olje za cvrenje segreješ, bezgove cvetove sproti pomakaš v maso in polagaš v vroče olje toliko naenkrat, kolikor jih gre v tvojo ponev. Cvetove zlato-rumeno ocvreš in že so pripravljeni za uživanje. Če jih posuješ še s sladkorjem, bodo navdušeni otroci in odrasli.

Prednosti

• okusna in nasitna jed,
• lahko je samostojna ali kot poobedek in sladica,
• bezgov cvet prispeva hranilne in zdrave snovi,
• družabno opravilo, še zlasti, če cvreš v letni kuhinji ali na vrtu,
• odlično popestri izbor jedi za piknik.

Slabosti

• Zaužijemo nemajhno količino pregretega olja, ki je zdravju škodljivo, poleg tega pa zaužijemo še toliko odvečnih kalorij. Opazila sem, da je 10 cvetov »popilo« 2 dl olja. In, ker sem jih pojedla polovico, sem z njimi pojedla še 1 dl precvrte maščobe z mnogo kancerogenimi kalorijami.
• Postopek se mi je zdel prava packarija z uporabo cele vrste posod in kuhinjskega papirja.
• Kam z odpadnim oljem? Vem, da ponekod že obstajajo posebni zbiralniki kuhinjske maščobe. Sama hrane ne cvrem in nimam izkušenj z odpadnim oljem. Cvetove sem ocvrla po starem za namen tega članka. Olje sem odvrgla v straniščno školjko. Saj res, kam ga daste pa vi?

Kompromis

Če tudi vi jedi za vašo prehrano običajno ne cvrete, potem tak postopek enkrat ali dvakrat na leto v času cvetenja bezga ne bo povzročal omembe vredne škode niti okolju, niti vašemu zdravju ali vitki liniji.

Zdrava različica ocvrtih bezgovih cvetov

Pripraviš torej običajno maso za palačinke. Lahko jo pa seveda posodobiš in jo narediš iz polnozrnate moke in/ali ajdove, namesto jajc dodaš 1/3 čičerikine moke, namesto mleka pa uporabiš mineralno ali navadno vodo. Maso obvezno pustiš počivati najmanj pol ure, da se sestavine lepo povežejo.

Zatem s škarjami odstrižeš bezgova socvetja od pecljev in jih vmešaš v pripravljeno maso za palačinke. Koliko na drobno jih odstrižeš, ti bo pokazala praksa.

In potem se odločiš za enega dveh možnih postopkov.

• V ponvi spečeš palačinke in v tem primeru upoštevaš en cvet na eno palačinko. Ta postopek je primeren zlasti, kadar se ti mudi in je zaradi enostavnosti in majhne porabe časa prikladen tudi za eno osebo.
• Za družabnost zadevo spečeš na žaru. Seveda moraš imeti žar ploščo, na katero potem z večjo žlico polagaš kupčke in spečeš na obeh straneh.

Po želji posuješ s sladkorjem ali namažeš z marmelado.

Enostavno, zdravo, brez odvečnih kalorij in nezdravih maščob, okusno, nasitno, samostojna jed ali poobedek, povrh vsega pa še inventivno popestri jedilnik na pikniku. In še nekaj: vzgojno za otroke, še zlasti, če sami natrgajo cvetove in pečejo.

Bezgov sirup – recept

Potrebuješ

• 20-30 bezgovih cvetov odvisno od velikosti,
• 3 l vode,
• 1/2 kg limon (možno je uporabiti tudi citronsko kislino oz. vitamin C*),
• 3 kg sladkorja
• 6 litrskih steklenic ali plastenke za ustrezno količino sirupa.

Bezgove cvetove daš v večjo posodo, najbolje v plastično vedro in nanje naliješ 3 litre vode. Dodaš na kolobarje narezane limone in namakaš en cel dan oziroma od 24 do največ 36 ur. Po tem času odcediš tekočino, ob tem pa močno ožemi vso cvetno maso in limone v njej.  V precejeno vodo dodaj ves sladkor in premešaj do te mere, da se sladkor popolnoma raztopi in tako dobiš bezgov sirup, ki ga naliješ v steklenice ali plastenke. Dodani sladkor skoraj podvoji volumen sirupa.

Za pitje zmešamo en del sirupa in deset delov vode. Z bezgovim sirupom lahko sladkaš tudi čaj ali ga dodajaš poletnim koktejlom. Po enakem postopku pa lahko narediš sirup iz vseh vrst mete in rmana.

Če nisi pri namakanju cvetov uporabil limon, potem lahko dodaš sirupu askorbinsko kislino, da dopolniš in aromatiziraš okus sirupa. Količina dodanega C vitamina je stvar okusa.

*Opozorilo: Citronska ali askorbinska kislina je sintetični vitamin C, ki pa nikakor ni enakovreden pravemu in naravnemu C vitaminu v sadju in zelenjavi, saj le-tega spremljajo še druge snovi, ki ga pomagajo absorbirati v telesu. Umetni C vitamin se ne absorbira dobro in tudi ledvice ga želijo izločiti. Prepogosta uporaba prekomerno obremenjuje vaše ledvice. Vse industrijsko pripravljene brezalkoholne pijače vsebujejo askorbinsko kislino, prav tako mnoga jedila. Ko na embalaži piše, da pijača ali živilo vsebuje vitamin C, pomeni, da je dodan sintetični vitamin.

Preštela sem kalorije v domačem sirupu.

Če torej na 1 liter vode dodamo 1 kg sladkorja, dobimo po mešanju skoraj 2 litra sirupa.

Če ima 1 kg sladkorja 3.867 kalorij, jih ima en liter bezgovega sirupa polovico manj, torej 1.933 kalorij. Ker mešamo sirup z vodo v razmerju 1:10, ima 1 dl tako dobljene pijače 19,3 kalorije. Običajno spijemo kozarec soka, ki drži dva dl in z enim kozarcem popijemo približno 40 kalorij. Enaka količina piva (2 dl) ima 86 kalorij.

Dokler sem preštevala kalorije v sirupu, se je še dalo računati, ko pa sem želela narediti primerjavo z industrijskimi brezalkoholnimi pijačami, pa sem skoraj obupala, saj razni prehranski strokovnjaki povsem zamegljujejo primerjave, ko navajajo različne tipe merskih enot za količin. Enkrat je to  kozarec, drugič žlička, porcija, 100 g, steklenica itd. Zato sem šla sladkor pretvorit še v žličke.

Ena čajna žlička naj bi ustrezala 5 g sladkorja, potemtakem iz enega kilograma dobimo 200 žličk. En liter domačega sirupa vsebuje 100 žličk, en liter dobljene pijače pa 10 žličk sladkorja.

Pol litrska steklenica Coca-cola vsebuje menda 11 žličk sladkorja, pol litra našega sirupa pa le 5 žličk sladkorja.

Zakaj se torej ne bi lotili izdelave sirupov doma?

 Doma narejen sirup ima naslednje prednosti:

• osnovna sestavina (cvetje) je brezplačna,
• sladkor je poceni in limone nam ne bodo razsule družinskega proračuna,
• enostaven postopek, ki ne zahteva dosti časa,
• nabiranje cvetja ali drugega rastlinja (mete in rmana) in priprava pijače je prijeten in vzgojen dogodek za otroke,
• tako pripravljena pijača je neprimerno bolj zdrava kot katerakoli industrijska, saj tam ne vemo, kaj vse vsebuje, zagotovo pa najmanj umetna barvila in/ali škodljiva umetna sladila,
• domač sirup vsebuje več kot pol manj kalorij kot coca-cola,
• ni nove odpadne embalaže, saj še enkrat uporabimo že obstoječo,
• pijače iz pravih rastlin imajo neprimerno boljši in žlahtnejši okus od industrijskih.

Je treba dodati še kaj?