Drevo v stresu – pomanjkanje kisika v tleh in suša

Kisik je pomemben za vse aerobne dihalne procese. Ljudje potrebujemo za svoje dihanje kisik iz zraka. Če le tega ni, se dušimo. Tudi drevesa dihajo. Dihajo njegovi nadzemni deli, ki črpajo kisik iz zraka in njegovi podzemni deli – korenine. Če v tleh primanjkuje kisika, je drevo v stresu.

Za lažjo ponazoritev: gre za situacijo podobno tisti, če bi nas vsake toliko časa nekdo zgrabil za vrat in nas dušil. Omenjena situacija bi nas izčrpala in prav tako je že mnogo dreves v urbanem okolju zaradi pomanjkanja kisika v tleh z leti popuščalo v svoji vitalnosti in na koncu odmrlo.

Slika 1: Nemoteno dihanje korenin je predpogoj za zdravo rast drevesa. Na sliki je javorolistna platana iz Arboretuma v Volčjem potoku.

Med vegetacijsko dobo znaša dnevna poraba kisika tal, odvisno od prepletenosti s koreninami in dejavnosti mikrobov, 10 – 20 l/m². Ta kisik je potrebno dobaviti iz ozračja preko z zrakom zapolnjenih por v tleh. Korenine drevesa dihajo, zato je potrebna zadostna prisotnost kisika v tleh, ter zadostna odstranitev ogljikovega dioksida, ki nastaja pri dihanju korenin. Povišana koncentracija ogljikovega dioksida se mora iz tal ustrezno odstraniti. Nemotena izmenjava zraka med tlemi in atmosfero poteka takrat, ko je zgornji talni horizont prepusten za plin in omogoča izmenjavo plina celotnega območja korenin.

Če zbitost tal ali zapečatenost motita izmenjave plinov med ozračjem in koreninami, ni več zagotovljena oskrba manjših korenin s kisikom. Koreninice, ki oskrbujejo krošnjo s hranilnimi snovmi raztopljenimi v vodi, propadejo, posledično pa se začno sušiti veje krošnje, katere so omenjene koreninice oskrbovale.

Slika 2: Primer zapečatenosti tal na območju korenin javorolistne platane na Rudarski cesti v Velenju

Pri mestnih drevesih je območje korenin pogosto zaprto ali zbito, s čimer je izmenjava plina med talnim zrakom in ozračjem motena ali celo preprečena. Če je zaradi motenj plinskega ravnotežja masa manjših korenin zmanjšana, korenine ne morejo več zadostno oskrbovati krošnje z vodo in hranljivimi snovmi. Veje, ki odmrejo, moramo zaradi zagotavljanja varnosti odstraniti. Najbrž si je velik del stroška za ukrepe drevesne nege potrebno razlagati s prezračevalnimi težavami v območju korenin.

Slika 3: Poleti se radi ustaviŵo pod krošnjami dreves.

Poletje je čas, ko smo pripravljeni, da bo občasno zelo vroče, pa kljub temu vročina za nas predstavlja stresno situacijo. Kaj se v tem času dogaja v drevesu? Temperatura (visoka ali nizka) vpliva na potek izmenjave snovi in posledično na vitalnost in rast dreves. Pri povišanih temperaturah se zmanjša stopnja fotosinteze v listih. To pomeni, da drevo v procesu fotosinteze ne proizvede dovolj sladkorjev in začne stradati (glej članek Drevo v stresu – suša). Zaradi dolgotrajnega stradanja začnejo deli drevesa odmirati (sušenje listja, suhe, neolistane veje ipd.).

Slika 4: Drevesa, katerih rastišče ni stisnjeno med asfalt in beton, stresne situacije lažje premagajo.

Rastlinsko tkivo odmira večinoma pri temperaturi 50 – 60 °C. V toplem delu leta se lahko pri brezvetrju in močnem sevanju doseže temperatura v bližini tal (predvsem nad asfaltom in betonom) 60 – 70 °C. Gre za pogosto situacijo v mestih, ko se drevesa na svojem rastišču, ki ga obdajata beton in asfalt, počasi »kuhajo« in propadajo. Dlje kot je drevo izpostavljeno stresnim situacijam, večja je povzročena škoda na njegovih tkivih. Zato so v preteklosti drevesa v mestnih okoljih (ko je bilo manj betona in asfalta) preživela več generacij ljudi, danes pa je njihova življenjska doba bistveno krajša.

V prihodnjem članku bomo obravnavali kako drevesa vplivajo na čiščenje zraka.

mag. Nataša Dolejši, univ. dipl. inž. agronomije