Super-živila za super-življenje?
Ob vsem gradivu na temo zdravega življenja, ki sem ga preučevala sama, sem se znašla v zagati, kaj ljudem na to temo povedati. Kaj napisati, ko se vsem zdi, da vse že vedo. Živimo namreč v obdobju, ko smo deležni vseh mogočih skrajnosti. Od poplave super-živil, do vsesplošnega ‘začinjanja’ naše hrane z aditivi, z ojačevalci okusov etc. Kje se pričenja ‘super-življenje’ in kje potrošniški miti? Kje se začne veda o življenju, ajurveda? In kje kraj, na katerega nas želi napotiti, ‘art de vivre’?
Samo več je dovolj
V naš prostor so se integrirale vse mogoče filozofije in pristopi, ki imajo v mnogih primerih za posledico popolnoma nekritično sprejemanje vsega, kar lansirajo mediji in prodajalci pod krinko njihovega ekspertnega znanja. Edino, kar poleg resničnega znanja ter dobronamernosti umanjka, je deviza tipa: manj je več, v vsem prava mera, etc. Stoletne gospe, h katerim pridrvijo televizijske kamere, pa kar ena za drugo ponavljajo: skromnost, skromnost, veselje do življenja .. in … nenazadnje, skromnost. Kljub temu se zdi, da je prevladujoč koncept našega časa in prostora lakomnost, katere škodljive učinke lahko ‘popravimo’ z uživanjem te ali one ‘čudežnosti’, te ali one super-hrane oziroma super-živila. A vendar; kdorkoli se resno posveti kateri izmed teorij, vselej naleti na ‘večne resnice’, ki ne temeljijo na predpostavki, da je človek stroj, v katerega je treba strpati čimveč (četudi dobrega). Človek, ki ga ne determinira zgolj njegov fizični aspekt, telo, lahko namreč spričo svoje nevednosti stroj, ki mu je namenjen v upravljanje, (sam) ‘kvalitetno’ preobremeni. Nenazadnje se z zdravimi živili za prevlado v medijskem prostoru konstantno borijo razprave na temo preobremenjenosti in stresa. Ponujena metodologija za reševanje tovrstnih težav pa je v principu takšna: če hočete preživeti, potem se stresu ne da izogniti…. Rešilo vas bo uživanje tega in tega preparata… Več slabega uravnotežiti z več dobrega.
Art de vivre
Nekje sem zasledila odlično vzporednico za takšen način življenja in razmišljanja. Vsak v svojem (imaginarnem) avtomobilu nekam drvi, ima občutek, da dejansko nekam gre. Pri veliki hitrosti vse ključne neznanke rešuje kar prek (pametnega) telefona ter s prigrizkom v drugi roki. A vprašanje, ki se zastavlja, je sledeče: ali v resnici potujemo v svojem avtomobilu? S katerim vozilom pa v resnici upravljamo takrat, ko se ne zavedamo, da v svoje mentalno in fizično telo nekaj vnašamo? In ali ga dejansko upravljamo, ali pa je to le naša utvara, iluzija? Sklicujoč se na katerikoli – neuraden – sistem ali tradicijo znanja z napotki za zdravo in uspešno življenje namreč ne moremo zanemariti naslednje (večne) devize: sreča je na poti, ki pelje nazaj k sebi. Zato pa je potrebno potovati v našem lastnem avtomobilu, v vozilu, ki nas vselej varno pripelje domov. V tistem, ki je natančno prilagojen našim željam in potrebam. Po enem izmed najstarejših zapisov, ki o zdravju, življenju in bolezni razpravljajo do potankosti, po ajurvedi, je vsak človek ‘unicum’. Vsak ima na razpolago povsem svoj tip vozila. Le ključe je potrebno najti. Tudi to lahko naredi zgolj vsak sam. Ajurveda nas uči dobrega upravljanja z lastnim vozilom z namenom, da ne bi izpustili volana. V svojem imenu ima enkodiran pomen ‘art de vivre’, umetnost življenja. Zdravo življenje je umetnost, ne dobro razvit potrošniški čut.
Ob povedanem nikakor ne trdim, da zdravilna živila niso zdrava, a imajo vsaka svoje karakteristike in niso primerna v vsakem trenutku za vsakogar. Do neke mere je mogoče v tem pogledu izvzeti ‘panaceo’, ’tisto, kar zdravi vse’. Podobno velja za nekatera (ajurvedska) zelišča, ki skrbijo za optimizacijo našega prebavnega procesa. A ključ ostaja ohranjanje ravnovesja oziroma znanje, s pomočjo katerega lahko uspešno odpravljamo neravnovesja. Približno tako, kot je pri avtomobilu včasih potrebno ‘naravnati’ vžig, spet drugič zamenjati olje, etc. Večina lastnikov svojega vozila ne žene do točke, ko jim ta ‘razpade’ med vožnjo. Kar se njihovih teles tiče, pa je zgodba dostikrat precej drugačna. Telo namreč ne ‘crkne’ (nujno) tako zlahka.
Tako si lahko, denimo, nekdo v dobri veri, da bo z uživanjem tega in tega bolj zdrav, naredi celo dosti škode. Lahko uživa ‘super-živilo’, ki pa za njegov tip motnje ali za njegove potrebe sploh ni primerno. V takšnem primeru se posameznik resnični naravi svojih težav ne posveti dovolj, zastopniki in prodajalci pa imajo dostikrat premalo znanja, da bi opozorili tudi na to, kdaj je potrebna previdnost pri uživanju nekega zeliščnega preparata. Morda je v smislu naprednosti v tem oziru edina prednost, ki jo premore farmacevtska industrija, tale: pred uporabo se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Čeprav bi vam sama uporabo njihovih izdelkov praktično brez izjeme odsvetovala. Njihovi izdelki nas ne peljejo domov, ampak v lekarno. Znova in znova. V našem primeru, v primeru proizvodov, ki niso sad farmacije, pa se je, podobno, modro posvetovati s kom, ki nam ne želi zgolj prodati artikla. Pač pa z nekom, ki vam lahko svetuje o njegovi uporabnosti za vas.
