Hren – zdrava popestritev jedilnika

Hren je zelo zdrava popestritev jedilnika. Mnogi ga jedo le v velikonočnem času, ampak bi ga morali kar skozi celo leto. Saj je zdrav in pozitivno vpliva na naše telo. Naj hren postane stalnica v vaši prehrani.

Navadni hren, Cochlearia armoracia, je trajnica in izhaja iz družine križnic in zhaja iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije. Dandanes pa je razširjen po vsej Evropi. Uporabljamo predvsem njegovo korenino, ampak so uporabni in užitni tudi njegovi listi. Hrenu so njegove blagodejne učinke pripisovali že v antiki. V srednji Evropi je hren poznan od srednjega veka dalje. V naše kraje pa naj bi prišel iz Rusije.

Hren je okusna in zdrava popestritev jedilnika.

Kdaj nabiramo (kopljemo hren) in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu?

Če upoštevamo staro ljudsko izročilo, naj bi se hren kopal v mesecih, ki imajo na koncu svojega imena črko  ”r”, torej od septembra pa tja do februarja, saj imajo takrat učinkovine v hrenu največjo moč. Za ostale mesece pa hren hranimo v temni kleti v zasipnici ali vlažnem pesku.

Dan danes sicer lahko v trgovinah hren, hrenove omake, in namaze, ki so bolj ali manj ostre lahko kupimo skozi celo leto. Če boste hren kupovali (korenino) bodite pri nakupu pozorni na to, da boste kupili čvrsto korenino. Nikar ne kupujte suhih, zgrbančenih ali pa takšnih, ki že na novo odganjajo. Hren neopran hranimo v tesno zaprti vrečki v hladilniku (ali v res hladni kleti). Korenino očistite tik preden jo boste naribali. Da bi preprečili, da bi nariban hren porjavel, ga lahko pokapljate z nekaj kapljicami limoninega soka. Da pa bi podaljšali čas uporabnosti naribanega hrena, ga lahko namočimo v kis. Mnogi mu dodajo tudi naribano jabolko in s tem še nekoliko omilijo ostrino.

Hren v kulinariki

Hrenova korenina se uporablja predvsem v kulinariki. Včasih, ko poper še ni bil tako lahko dosegljiv in je veljal za drago začimbo, je bil hren, poleg gorčice, edina dostopna začimba z ostrino. Sama korenina hrena nima nekega posebnega vonja, a ko jo odrežemo in začnemo ribati, takrat se razvije njen značilen oster in pekoč vonj. Pogosto nam, tako kot čebula, privabi solze v oči, medtem, ko ga ribamo. Pravijo, da je hren med ribanjem malo manj ”hud”, če ga pred tem za nekaj časa damo v zamrzovalnik.

Hren se tako odlično poda h kuhanemu govejemu mesu, hladnim narezkom, pečenkam, jajcem, rostbifu, ribam in še čem.

Mlade pomladne liste hrena pa lahko uporabimo celo v solatah in delujejo predvsem na čiščenje telesa, kar pa je v spomladanskem času še kako dobrodošlo.

Zdravilni učinki hrena

V ljudskem zdravilstvu je hren prisoten že veliko let. Hren (korenina) med drugim vsebuje zelo veliko vitamina C, pa tudi vitamine skupine B, magnezij, kalcij, kalij, fosfor. Ima tudi antibiotične učinke. Vsebuje tudi eterična olja, zaradi katerih ima hren svoje značilnosti, eno izmed njih je gorčično olje, ki pozitivno vpliva na prebavo, povečuje prekrvavitev, širi kapilare; gorčično olje deluje tudi kot antibiotik. Z uživanjem hrenove korenine preprečujemo tudi razvoj patogenih bakterij (to so bakterije, ki povzročajo bolezni) in virusov.

Pozitivno vpliva tudi na krepitev odpornosti in imunskega sistema.Ob prehladnih obolenjih se tako priporoča uživanje hrena, pomagal nam bo tudi, da si bomo očistili sinuse.

Skupaj z medom ga lahko uporabimo pri pljučnih boleznih, saj hren blago vpliva tudi na pljučna obolenja. Uživamo pomešanega z medom, kar pomaga sluzi, da se razredči, katar poneha, pozdravijo pa se tudi astmatične bolezni.

Pozitivno vpliva na srce in jetra. Pomaga pri zniževanju visokega krvnega pritiska. Deluje tudi kot diuretik in pomaga pri izločanju seča.

Pomaga pri nerednih menstruacijah, pri tem pijemo pripravek, ki ga skuhamo iz 250 ml rdečega vina, v katerem skuhamo 2 čajni žlički naribanega hrena.
Pomaga tudi pri glavobolu in zobobolu – ob glavobolu si na tilnik denemo nariban hren, zoper zobobol pa na lice. Hren zdravi tudi zobno gnilobo in je v pomoč pri vnetih dlesnih.

Priporoča se tudi v prehrani sladkornih bolnikov in revmatikov.

Kot sem že omenila, so užitni in zdravilni tudi listi, ki vsebujejo veliko karotena in so tako kot korenina bogati z vitaminom C.