Visok krvni tlak – kako si lahko pomagamo

Pred časom sem nekje zasledila, da naj bi težave s povišanim krvnim tlakom imelo kar 50 % Slovencev. Moram reči, da me je številka močno presenetila. In še bolj me je presenetilo dejstvo, da marsikdo to bolezni enostavno ignorira in je ne zdravi. Zato se mi zdi prav, da spregovorimo tudi o tej tematiki. Odgovore na to, kaj sploh je hipertenzija, kako si lahko pomagamo in kakšne so lahko posledice povišanega krvnega tlaka in še čem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kaj sploh je krvni tlak?

Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil in ga ustvarja srce. Krvni tlak zagotavlja zadosten pretok krvi po ožilju in s tem poskrbi za oskrbo organizma s kisikom ter hranilnimi snovmi. Srce, ki v povprečju utripne okoli sedemdesetkrat v minuti, deluje v dveh taktih – najprej se razširi in se napolni s krvjo, nato se skrči, da kri lahko potisne po žilah. Ko se srce stisne, v žilah nastane sistolični krvni tlak, ki mu rečemo tudi zgornji krvni tlak. In ko se srce razširi, da bi se ponovno napolnilo s krvjo, se tlak v krvnih žilah zniža. Tik preden se srce ponovno skrči pa nastane diastolični tlak, imenovan spodnji krvni tlak (takrat je tlak v žilah najnižji). Tako ob merjenju vedno navedemo obe vrednosti – zgornji in spodnji krvni tlak.

Kdaj velja, da je naš krvni tlak zvišan?

Ko je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg govorimo o povišanem krvnem tlaku. Lahko gre le za povišan zgornji ali le spodnji krvni tlak, lahko pa gre tudi za povečanje obeh.

In kakšen je ”normalen” krvni tlak? Strokovnjaki pravijo, da je normalen krvni tlak med 100-140/60-90 mm Hg. Optimalen pa nekje 120-80 mm Hg.

Krvni tlak se nenehno spreminja in že najmanjše razburjenje je lahko vzrok za njegovo spremembo. Krvni tlak se tako lahko zviša kot posledica bolečine ali telesnega napora (velja tudi za hojo), zaradi psihične obremenitve in celo govorjenja. Na povišanje krvnega tlaka pa vpliva tudi zaužitje kofeina (kava, energijske pijače …) in kajenje. Krvni tlak pa se zviša tudi po vsakem obroku. Ti vzroki za povišanje krvnega tlaka so povsem normalni in nimajo škodljivih posledic.

Visok krvni tlak

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronično stanje, pri katerem gre za povišan krvni tlak v arterijah in zaradi katerega za srce predstavlja kroženje krvi po žilah večji napor, kot sicer. Tako je visok krvni tlak glavni dejavnik tveganja za odpoved srca, srčno mišični infarkt, možgansko kap, obolenja perifernih arterij in kronična obolenja ledvic, lahko pa vpliva tudi na poslabšanje vida.

Ljudje, ki imajo poleg hipertenzije tudi druge bolezni (ki spadajo med preostale dejavnike za bolezni srca (debelost, zvišan holesterol, sladkorna bolezen in dednostni vpliv)), so bolj nagnjeni k temu, da se bodo posledice povišanega krvnega tlaka postavile prej, kot pri ne kom, ki teh spremljajočih dejavnikov nima.

Ali je visok krvni tlak škodljiv?

Visok krvni tlak je, poleg povišanega holesterola, prav gotovo eden najnevarnejših pospeševalcev nastanka ateroskleroze, ki povzroča oženje žil, ki pa se lahko tudi zamašijo. Namreč, v primeru, da so žile dlje časa izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se stene žil postopoma spremenijo. Namreč v žilah se, da bi zdržale visok krvni tlak, srednja mišična plast žilne stene zadebeli, notranja plast pa zatrdi. Takšna žila lahko kaj hitro poči ali pa v njej nastane krvni strdek, ki žilo zamaši. Visok krvni tlak pa poleg možnih bolezenskih sprememb negativno vpliva tudi na srčno mišico, saj se človeško srce prilagodi na dodaten napor tako, da se stene srca zadebelijo. Zaradi prekomernega dela, ki ga ima srce tekom let se srce sčasoma utrudi, raztegne in opeša. Tako ne more več prečrpavati zadostne količine krvi in tedaj se kot posledica razvije srčna vodenica. Zaradi nabiranja vode v pljučih bolnik vse težje diha, kasneje pa se voda začne nabirati tudi v drugih delih telesa, kar se pokaže kot otekanje drugih delov telesa.

Kot že omenjeno zgoraj, posamezne višje vrednosti (bolečina, psihične obremenitve, …) krvnega tlaka nimajo vpliva na okvaro žil (seveda, če ne gre za ekstremne poskoke). Škoda na žilah in ožilju nastane predvsem, se so žile dlje časa konstantno izpostavljene visokemu krvnemu tlaku.

Visok krvni tlak – tihi ubijalec

Visokemu krvnemu tlaku rečemo tudi tihi ubijalec, saj ima nezdravljena hipertenzija pogosto tudi usodne posledice, saj npr. osebe, katerih tlak je le blago povišan ( 140-159/90-99  mm Hg),težav nimajo ali so se le-te zelo majhne. Zato te osebe najverjetneje sploh ne vedo, da imajo težave z visokim krvnim pritiskom in tako visokega krvnega tlaka sploh ne zdravijo, dokler se ne pokažejo njegove pozne posledice kot je pešanje srca, oslabel vid, možganska ali srčna kap, pešanje ledvic in celo nenadna smrt.

Prav nasprotno pa je pri bolnikih, ki imajo zmerno (160-179/100-109 mm Hg) ali hudo povišan krvni tlak (180/110 mm Hg in več). Pri njih so težave prevej večje in predvsem opaznejše. Glavoboli, vrtoglavice, krvavitve iz nosu, šumenje v ušesih, se hitreje utrudijo. V kasnejših fazah se pojavijo še znaki odpovedovanja srca in ledvic pa tudi okvare oči (lahko pride tudi do oslepitve) in osrednjega živčevja v kolikor bolnik z povišanim krvnim pritiskom doživi možgansko kap.

Sindrom bele halje

Ste že slišali za sindrom bele halje? Jaz sem, neštetokrat, celo v moji zdravniški kartoteki imam to besedno zvezo zapisano z velikimi črkami, že na prvi strani.

Hipertenzija bele halje je, ko imajo osebe povišan krvni tlak samo med obiskom pri zdravniku. Sicer pa imajo normalen krvni tlak. In točno takšno je moje stanje. Samo da mi zdravnik omeni, da bo potrebno merjenje ”pritiska” v hipu začutim, kako mi po stenah žil začne butati kri, srce pa bije nenormalno hitro. Takrat se moj pritisk uspe dvigniti tudi do 170/110 in več … Ko pa si nato po navodilu zdravnika krvni pritisk merim sama doma in vodim evidenco se izkaže, da imam doma, v domačem okolju povsem normalen pritisk, ki se običajno giblje nekje okoli 115-/65 mm Hg.

Spremljanje krvnega tlaka v domačem okolju

Kot lahko vidite iz moje izkušnje, je spremljanje krvnega tlaka doma zelo pomembno pri obravnavanju povišanega krvnega tlaka, saj omogoča vpogled v krvni tlak bolnika v okolju, ki ga je oseba vajena.

Da pa bi si krvni tlak lahko sami pravilno in uspešno izmerili potrebujemo v prvi vrsti ustrezen merilnik krvnega tlaka. Aparat mora biti nepoškodovan, preverjen in oseba mora biti naučena ravnanja z njim. In da bodo meritve krvnega tlaka doma pravilne (le takšne bodo vašemu zdravniku pomagale pri diagnosticiranju kroničnega stanja krvnega tlaka in njegovega zdravljenja), je nujno, da se bolnik drži še nekaterih drugih pravil. Jaz sem od zdravnika dobila naslendja navodila:

• 30 minut pred meritvijo ne jemo, pijemo kave ali alkohola in ne kadimo,
• če si krvni tlak merimo zjutraj, si ga izmerimo cca. 30 minut po tem, ko smo vstali in skušamo to meritev opraviti vsak dan ob približno istem času,
• preden opravimo meritev krvnega tlaka se najprej usedemo, z nogami na tleh, naslonjeno in poravnano hrbtenico. Tako sedimo cca. 3 minute in se počasi umirimo, sprostimo. Šele nato si izmerimo krvni tlak.

Izmerjene rezultate domačega merjenja krvnega tlaka si sproti beležimo in vodimo evidenco. Morebitne posebnosti zabeležimo kot opombo (npr. zaradi psihičnega stanja, kot je recimo stres, živčnost zaradi neke situacije, ko se pred merjenjem pritiska nikakor nismo mogli sprostiti).

Kolikokrat na dan naj bi si izmerili krvni tlak? Predvsem je to odvisno ali gre za merjenje z namenom diagnosticiranja bolezni visokega krvnega tlaka ali hipertenzije ali gre zgolj za spremljanje uspešnosti ukrepov, ki so že bili storjeni za zniževanje visokega krvnega pritiska. Zato se o tem posvetujte z vašim zdravnikom, ki vam bo dal natančna navodila, lahko pa povem, da sem si sama v obdobju 14 dni morala krvni pritisk meriti 3x dnevno.

V čem je sploh vzrok za povišan krvni tlak?

Vzroka za povišani krvni tlak tako ni lahko odkriti in ga odkrijejo le pri približno 10% bolnikov s hipertenzijo. Nekateri vzroki so: bolezni ledvic, nadledvičnih žlez, srčne in žilne bolezni in bolezni osrednjega živčevja. Pri preostalih 90% bolnikov s hipertenzijo pa so vzroki nepoznani in tako govorimo o primarni arterijski hipertenziji. Primarno hipertenzijo zdravimo s spremembo in prilagoditvijo življenjskega stila bolnika in če to ne zadostuje tudi z zdravili, ki jih glede na stanje predpiše zdravnik. Jemanje takšnih zdravil je doživljensko.

Kako lahko znižamo visok krvni tlak?

Vsak posameznik sam lahko največ naredi za to – z zdravim načinom življenja. S tem, ko skrbimo za zdrav življensko slog,  kar precej zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. In kateri so dejavniki, ki jih je pametno spremeniti in izboljšati? Pa poglejmo …

Zelo pomemben dejavnik zdravega načina življenja in skrbi za zniževanje visokega krvnega pritiska je redno gibanje in rekreacija. Dovolj je že živahnejša hoja vsaj trikrat tedensko (vsaj 30 minut). Zdrava prehrana je prav tako pomemben del vpliva na zniževanje visokega krvnega pritiska. Jejte veliko svežega sadja in zelenjave in neoluščena žita, stročnice. Tudi rozine naj bi pomagale pri zniževanju visokega krvnega pritiska. Prehrana naj ima veliko prehranskih vlaknin in vsebuje veliko kalija, magnezija, kalcija, saj vsi ti minerali iz prehrane pozitivno vplivajo na zniževanje krvnega tlaka. Uživajte pa čim naj maščob in holesterola. Prav tako pa boste sebi in svojemu telesu storili le dobro, če boste omejili vnos soli v vaše telo. Ljudem s povišanim krvnim tlakom se svetuje, da omejijo uporabo soli na manj kot 6 gramov dnevno (cca. čajna žlička oz. še bolje – manj kot čajno žličko). Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da se je potrebno izogibati  izdelkom iz suhega mesa in seveda konzervirani hrani, ki vsebujejo veliko soli. Prav tako skuhane hrane ne solimo dodatno, če je potrebno, okus hrane skušamo popraviti z začimbami, ne soljo. Morda bi bila smiselna uvedba himalajske soli v prehrano, saj ta sol vsebuje veliko mineralov (med drugim tudi magnezij, kalij …) in dokazano vpliva na zniževanje krvnega tlaka. Več o himalajski soli si lahko preberete v prispevku: Himalajska sol – najbolj prijazna sol in si tako ustvarite svoje mnenje. Če kadite, skušajte opustiti ali vsaj znatno zmanjšajte kajenje, saj kajenje med drugim povzroča tudi povišan krvni tlak. Tudi za alkohol velja, da je sovražnik našega zdravja in je povzročitelj povišanega krvnega tlaka. Zato, omejite uživanje alkohola in alkoholnih pijač. Če že morate, potem popijte do največ 2 dl vina na dan. Tudi prekomerna telesna teža je pomemben dejavnik, ki vpliva na visok krvni tlak. Zato skušajte shujšati z zdravo prehrano in seveda gibanjem. Že zgolj 5 izgubljenih kilogramov lahko vpliva na znižanje visokega krvnega pritiska. A hujšajte zdravo in premišljeno z gibanjem in zdravo prehrano. Poskrbite za čim manjšo izpostavljenost škodljivemu stresu in se mu skušajte izogniti. Tudi s tem boste vplivali na znižanje visokega krvnega pritiska.

V boj z visokim pritiskom ne pojdite sami …

Pri spremembi in izboljšanju življenjskega sloga in s tem nižanjem krvnega tlaka, naj vam ob strani stoji zdravnik, ki bo vaše stanje spremljal in vam svetoval. V kolikor ukrepi ne bi pomagali, vam bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravila, ki pa jih boste morali jemati, kot že omenjeno, vse življenje.

In ker so vzrok za visok krvni tlak lahko tudi zdravila in različni farmacevtski pripravki, med drugim tudi kontracepcijske tablete, je še posebej pomembno, da vam pri tej bolezni pomaga zdravnik, saj morda vzrok tiči v tem in gre tako za sekundarno arterijsko hipertenzijo. Po odstranitvi vzroka za sekundarno arterijsko hipertenzijo se krvni tlak bolnika normalizira.

Želim vam veliko zdravja! In ne pozabite – najslabše kar lahko storite je to, da visok krvni tlak prezrete in ga ignorirate. Zato – poskrbite zase in svoje zdravje že danes!