5 razlogov, zakaj je dober spanec pomemben

Kakovostno spanje in njegova ustrezna dolžina sta ključna tako za telesno kot tudi duševno zdravje in dobro počutje. Pri otrocih in najstnikih pa vplivata tudi na njihov ustrezen razvoj in rast.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, otroci potrebujejo približno 10 ur spanja, mladostniki devet, odraslim pa zadostuje že od sedem do osem ur spanja dnevno.

Med osnovne prednosti kakovostnega in zadostnega spanja sodijo zlasti boljše delovanje možganov, uspešnejše uravnavanje telesne teže, upočasnjeno staranje in krepkejši imunski sistem. Najnovejše raziskave pa kažejo, da nekakovosten spanec lahko vpliva tudi na izgubo kostne mase.

Spanec izboljša delovanje možganov

Kakovostno nočno spanje pomaga pri učenju in je koristno za dober spomin, kažejo številne raziskave, kot na primer študija znanstvenikov iz bostonskega bolnišnice Beth Israel Deaconess Medical Center.

V raziskavi omenjenih znanstvenikov je sodelovalo 12 zdravih mladih odraslih oseb, ki so morali opraviti dve nalogi, podobni  igranju lestvic na klavirju. Eno vajo oziroma nalogo so morali narediti zjutraj, ki ji je sledil test 12 ur kasneje, drugo so opravili v večernih urah, s testom zjutraj,  prav tako 12 ur kasneje. Rezultati so bili boljši na testu zjutraj, kar kaže na to, kako pomembno je, da so imeli udeleženci raziskave možnost, da imajo pred testom normalno noč spanja.  Nasprotno pa pomanjkanje spanja zmanjša možganske aktivnosti, kar posledično vodi v manjšo produktivnost in ustvarjalnost.

V spanju vaše telo uravnava sproščanje pomembnih hormonov

 Kakovosten spanec je pomemben tudi za uravnavanje telesne teže, kratek spanec namreč zmanjša hormon leptin in poviša hormon grelin, ki uravnavata občutek sitosti in lakote.

Hormon leptin nastaja iz maščobnih celic in zavira apetit, v nasprotju z njim pa hormon grelin, ki nastaja v želodcu in trebušni slinavki,  spodbuja lakoto. Tako imajo ljudje s premalo spanca večji občutek lakote in največkrat posežejo po ogljikovih hidratih, sladkarijah in slani hrani.

Ko spimo se med drugimi izloča tudi hormon za rast, ki v vseh življenjskih obdobjih vpliva na rast, razvoj in obnovo telesnih tkiv. Kadar ne spimo dovolj, je delovanje tega hormona moteno, kar vpliva na povečano količino maščobnega tkiva in zmanjšano mišično maso, staranje kože itd.

S spanjem si lahko življenje podaljšate ali skrajšate

Znanstveniki iz Velike Britanije in Italije so analizirali podatke iz 16 ločenih študij, ki so bile opravljene v več kot 25 letih. V njih je bilo vključenih več kot 1,3 milijona ljudi in več kot 100 tisoč umrlih. Rezultati, ki so bili objavljeni v Journal of Sleep Research kažejo, da je pri tistih osebah, ki na splošno spijo manj kot šest ur na noč, 12 odstotkov večja verjetnost, da pride do prezgodnje smrti. Še večje, 30 odstotkov, pa je tveganje pri ljudeh, ki spijo več kot osem do devet ur na noč.

Spanje krepi imunski sistem

Med spanjem vaš imunski sistem sprošča beljakovine, imenovane citokini. Nekatere citokine je treba povečati, če imate okužbo ali vnetje ali ste pod stresom. Pomanjkanje spanja pa lahko zmanjša proizvodnjo teh zaščitnih citokinov. Poleg tega se ob nezadostnem spanju zmanjša tudi število drugih protiteles, ki se borijo proti raznim okužbam.

Daljše motnje spanja lahko pripeljejo tudi do osteoporoze

In ne nazadnje najnovejše raziskave kažejo, da nekakovosten spanec lahko vpliva tudi na izgubo kostne mase, kar lahko vodi do osteoporoze.

V študiji so raziskovalci univerze v Koloradu ugotovili, da se zdravim moškim po treh tednih kumulativnih omejitev spanja in motenj cirkadianega ritma, podobni Izčrpanosti zaradi časovne razlike ali izmenskega dela, zniža raven označevalcev za gradnjo kosti v krvi, medtem ko so ostali označevalci razgradnje kosti nespremenjeni.

In kaj so cirkadiani cikli oziroma ritmi? Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24 urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli oziroma ritmi Mednje spada tudi menjava spanja in budnosti. Sicer pa latinsko circa pomeni okoli, dies pa dan.

Viri:

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (http://www.nijz.si/sl/spanje-in-solarji)
• Študija nanstvenikov iz bostonskega bolnišnice Beth Israel Deaconess Medical Center o vplivu spanja na delovanje možganov (http://www.bidmc.org/News/PRLandingPage/2005/June/Study-Shows-How-Sleep-Improves-Memory.aspx)
• Raziskava o izločanju hormonov leptin in grelin iz leta 2004, objavljena v spletnem časopisu Plos Medicine. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC535701/) 
• Raziskava znanstvenikov Velike Britanije in Italije o vplivu spanja na dolžino življenja (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2864873/ ; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2869.2008.00732.x/full )
• Spletna stran Mayo klinike (http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/insomnia/expert-answers/lack-of-sleep/faq-20057757)
• Raziskava univerze v Koloradu o tem, da so lahko daljše motnje spanja dejavnik tveganja za izgubo kostne mase (https://www.sciencedaily.com/releases/2017/04/170402111317.htm)