Srečen na svoj žalosten način

Srečen na svoj žalosten način pomeni tisto, kar je našem Egu neizmerno všeč. Tako smo nekje v sebi skriti v tisti lupinici, ki nas varuje, da bi šli preko nekih preprek, ki si jih ne želimo premagovati. Prepreke so tiste omejitve, ki nam ne dopustijo, da bi ozavestili naše prave želje. Ko te prepreke odstranimo, kmalu najdemo naše prave sanje in začnemo iskati nove poti, ki bi jih lahko realizirali. V trenutku, ko le-te najdemo in jih primerjamo z našo preteklostjo, se nam počasi razjasni to, kaj pomeni biti srečen na svoj pravi—srečni način.

Srečni v sebi

Sreča v sebi je nekaj, kar imamo kot otroci. Ta se kmalu razvrednoti zaradi družbeno socialnih vplivov. Med odraščanjem se ne osredotočamo več na to, kaj je dobro v nas samih. Osredotočamo se le na to, kar je dobro zunaj nas. Vsa pravila nam dajejo navodila, kako moramo delovati. Vse obveznosti nam dajo norme, ki nam pogojujejo naše odločitve z možnimi uspehi. Vsi zunanji vplivi nas vodijo po neki želji, da bi nas drugi vrednotili kot osebo, ki je dosegla uspeh. Ampak pozabljamo to, da je pogoj za naš osebni uspeh skrit v nas samih.

Ob pozabljanju tega je uspeh težko zagotovljen. Tudi, ko je zagotovljen, se kaže morda le na zunaj, v notranjosti nas samih pa se lahko skriva povsem drugačen potencial. Ta potencial pogojuje naše želje, ki so kot zdravilo za dušo, če le delujemo usklajeno z njimi. Mi ne moremo sebe kopirati po lastnostih in potencialih, ki jih zahteva družba. Mi smo to kar smo, mi smo vsak svoj individuum. Mi moramo včasih izklopiti logični Um, da pridemo do lastnega Uma oziroma do notranjega Jaza. Potenciali, talenti, navdihi nam krepijo kreativnost le takrat, ko jih razvijamo in za to potrebujemo pravilne pogoje. Vse je pogojeno z lastnim zanimanjem in z lasnimi ugotovitvami, kaj dejansko je tisto, ki nas neizmerno veseli.

Telo se upira spremembam

Ko začnemo upoštevati svoj lastni Jaz, ki izvira iz nečesa izven nas, smo vse bolj uspešni za premagovanje lastnih preprek. Lastni oziroma notranji Jaz, izvira iz nečesa težko razumljivega oziroma iz večne skrivnosti tega človeštva. Le-ta se začne razvijati s samo povezavo fizičnega telesa z nematerialnim svetom.

Sama povezava preko čaker telesa, naj bo to iz Vesolja ali iz Zemlje, telesu pošlje pozitivno energijo, ki pomeni regeneriranje telesa. Načeloma pri tem kmalu ugotovimo to, kako močan Ego imamo. Bolj kot je močan, bolj se telo upira. Ego namreč podaja telesu ugodje, povezava s pozitivno energijo pa telo spodbudi, da začne delati na sebi. Tako se začne tekmovanje, ki je odvisno le od posameznika.

Ali bo prevladoval logični Um, ki lahko pomeni le vdati se v usodo. Ali bo prevladal lastni Um, ki pomeni vdati se v trenutno usodo in sicer za to, da bo sčasoma prejel tiste informacije, kako priti do tistih poti, ki vodijo do lastnih sanj. Nikoli namreč ne vemo, kje se skriva kakšna priložnost. Priložnosti lahko opazimo in iz njih razberemo nauk za lastno življenje, če le imamo dovolj zaupanja v to življenje.

Sreče ne moremo iskati tam, kjer je trenutno nimamo

Ljudje smo povezani z našim spiritualnim telesom skozi naše emocionalno telo. Na podlagi tega je nemogoče pričakovati, da se telo ob povezavi s pozitivno energijo ne bi čustveno odzvalo. Telo se odzove tako, da lahko pride do temne noči duše, o kateri sem že pisala v prispevku Alternativno zdravljenje (2). Čustveni odziv dejansko pomeni čiščenje naše duše vseh stresov, ki so nam v tem življenju ali v prejšnjih življenjih odvzemali energijo.

Globo v sebi skrivamo zelo veliko stvari. V podzavesti so stvari, ki si jih ne želimo priznati in jih pometemo pod preprogo, da lažje delujemo in gremo čez življenje. V duši se stresi nalagajo in počasi ter dolgoročno povzročajo razna obolenja. Ko ta čustva pridejo na dan se lahko počutimo zelo slabo. Težko je opisati občutek. Nekako tako, kot da imamo v svojem telesu neznansko breme. Ob tem stanju hkrati natanko vemo, da je upanje, da so želje, da je pot, da nam je vse namenjeno, da lahko popolnoma zaupamo svojemu življenju. Dejansko to pomeni le, da smo žalostni, ker vsega tega nismo vedeli prej in nismo prej uresničili svojih sanj, na primer v smislu poklicne poti.

Natanko vemo, kaj je naš potencial, kje je naš uspeh in od kje dobiti energijo za naš uspeh. Vemo tudi, da uspeh enkrat zagotovo bo, saj vanj verjamemo iz globin srca. Vse vemo, ne vemo pa, kje iskati to pot. Ta pot je skrita v priložnostih, ki jih moramo znati spoznati za naše priložnosti, ki pripeljejo do naše individualne poti. Vse do takrat zagotovo ne smemo iskati sreče tam, kjer je trenutno nimamo. Sreče morda tudi ne bo v nekaj prihajajočih poteh, ki nas čakajo.

Te poti bodo morda identične preteklim in sicer za to, da se naučimo tega, kar se v preteklosti nismo. Zavedanje tega in dojemanje tega, je namreč zelo težko breme za našo dušo. Ob tem resnično dojamemo, da je srečo potrebno uvideti na tistem področju, ki jo trenutno imamo. Na tistem področju, ki nam še manjka, jo bomo zagotovo našli nekje v prihodnosti. Takrat, ko bomo to najmanj pričakovali. Le zaupati moramo vase in v življenje samo.

Zavedati pa se vseeno moramo, da v tej dimenziji, v tem svetu ni ničesar popolnega. Kajti, ko pridemo do popolnosti to pomeni, da pridemo do brezpogojne ljubezni. Pridemo v samo bližino našega Izvora in od tam se ne vračamo več v nova življenja. Vsako življenje nam da nove lekcije in nova spoznanja. Vsako novo življenje je kot nov popravni izpit. Vsako neizpolnjeno nalogo dobimo ponovno pred seboj v drugem življenju. Tudi vsako slabo delo se vrne nazaj k nam – slej ali prej. Morda šele takrat, ko znova pridemo v novo življenje.

Morda sem komu podala odgovor na vprašanje: “Od kod krivice ljudem?” Skratka. Popolnost je vedno skrita zelo globoko in to samo za to, da pridemo do nje čisto sami z lastnim Umom. V življenju lahko posameznik izkusi tisto, ko si enostavno reče: “Sedaj prav dobro vem, kje je Bog doma”. Ko iščemo pomembno sestavljanko v mozaiku svojega življenja, kmalu pridemo do spoznanja, da je le-ta doma v nas samih. Ko nimamo ničesar več v rokah, razen upanja, takrat ugotovimo, da imamo v sebi pozitivno Energijo, ki nas pelje iz tistega začaranega kroga, ki lahko hudo pesti nase življenje. Čas nam kasneje zbistri sliko in pokaže, da vse to ni zaman, da vse to pride v življenje s tem namenom, da se spreminjamo in s tem duhovno rastemo. Vsak korak duhovnega razvoja je tisti delček, ki se skriva v osebnostnem razvoju. Vse se zgodi z razlogom, naključij ni. Naključja so le priložnosti, da gremo po pravih poteh naše usode oziroma našega življenjskega namena.